Če bi dobil evre, bi ga v zaporu manj bolelo

NOVO MESTO – Zdravstveno stanje 49-letnega Zvonka Hočevarja - Tonkija z začasnim bivališčem v našem največjem zaporu na Dobu je, če gre verjeti kar dvema odškodninskima tožbama, precej načeto, zato se je zdaj, ko je za zapahi, odločil, da bo tožil, in zato zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Najprej toži svojega bratranca Rajka Kovačiča, ta je Tonkija pred štirimi leti in pol zabodel z nožem. Hude telesne bolečine, strah in nespečnost, ki so posledice tega napada nanj, bi lažje prenašal, če bi dobil 40.000 evrov odškodnine, težke zdravstvene težave pa mu je povzročil tudi članek v Slovenskih novicah, objavljen pred slabimi tremi leti, zato zahteva 20 tisočakov.

Ko je namreč prebral, kaj si o njem mislijo krajani Male Loke, to je bilo menda do njega zapisano skrajno žaljivo in senzacionalistično, trditve, ki so jih nizali krajani, pa da so plod novinarkine domišljije, se mu je porušilo duševno ravnovesje, bil je potrt, razdražljiv, zaprl se je vase in padel v depresijo, njegova samopodoba se je znižala, oslabel je celo njegov imunski sistem, zaradi česar je potreboval redno zdravniško pomoč. In zanimivo, tudi zaradi članka ni mogel spati, če pa je že spal, je imel moreče sanje.

Ubil očeta

Ko je Tonki, o katerem lahko iz starih zapisov črnokronistov izvemo celo, da je ubil lastnega očeta, pred dnevi prišel na sodišče, je bilo stanje v sodni dvorani precej nenavadno, ozračje je bilo namreč prežeto s strahom. A težko bi rekli, kdo je tista največja groza, zaradi katere se je ustvarjala napetost. »Stopite nekaj korakov nazaj. Iz zavoda me namreč obveščajo, da niste ravno nenevarna oseba,« je prvi strah izrazila sodnica Irena Matekovič. In Tonki je moral stopiti korak nazaj. A tudi Tonki je očitno žrtev. »Rajka Hočevarja se bojim. Hotel me je ubiti. Še zdaj se ga bojim. Z 10 lahko ocenim ta strah,« je slikovito opisal Tonki.

Tonkija pa se boji tudi njegov bratranec Zvonko Hočevar, ki ga Tonki toži za 40 tisočakov. Zvonko je namreč oktobra 2013 zabodel Tonkija z nožem. »Štihnil sem ga od strahu. Če ne bi jaz njega, bi pa on mene. Kot kriminalec je tistega dne letel proti meni, pa nihče od mojih ni nič izzival, žalil ali grozil. Ko je tekel proti meni, sem pomislil, da bo ubil mene ali koga od mojih otrok. Sicer pa mi je avgusta 2010 zažgal hišo, vsako spalnico posebej je zakuril. Pred dogodkom je proti meni tudi streljal, grozil, da bo ubil mene in mojo družino, pa da bo vrgel bombo,« je našteval Hočevar. In prav slednjega se je zbal tudi Tonkijev odvetnik Bernard Zupanc, ko je Hočevar nekaj zamomljal, razmeti je bilo le besedo bomba.

Hočevar je bil zato, ker je zabodel Tonkija, obsojen za poskus uboja na leto in štiri mesece zapora, in prav ta dogodek, ki se je zgodil celo vpričo policistov, bo treba znova osvetliti na sodišču, prav tako tudi zdravstvene posledice vboda. Bolečine ima Tonki, kot je zatrdil, še zdaj zelo močne, tako hude so, je pripovedoval, da je komaj prišel po stopnicah na sodišču, in če jih oceni na lestvici od 1 do 10, bi rekel, da boli za 7 ali 8, bolečine pa si lajša z lekadoli in nalgesini. A Rajkov odvetnik Adam Molan je ovrgel zatrjevanje o bolečinah, ko je opozoril na dogodek le pol leta po napadu z nožem. Takrat se je Tonki zapletel v konflikt s policisti, ko jim je grozil s smrtjo, in bil zaradi tega obsojen na pol leta zapora, Tonki pa je bil pravnomočno obsojen tudi zaradi požiga Rajkove hiše. »Ampak je nisem požgal,« je bil odločen Tonki, ki je Rajkove navedbe, da se ga ljudje bojijo, saj da je že marsikaj naredil, označil za laž.

Da se ljudje Tonkija bojijo, smo pisali tudi v Slovenskih novicah. Poleti 2015 so se namreč na uredništvo Slovenskih novic obrnili prestrašeni in obupani krajani Male Loke. Do njih je namreč prišla informacija, da namerava občina Trebnje v večstanovanjsko hišo na naslovu Mala Loka 7 v tamkajšnje socialno stanovanje naseliti družino. Ker so krajani še kako dobro vedeli, za katero družino gre, so takoj strnili vrste in spisali protestno pismo in ga predali županu Alojziju Kastelicu. Krajanom je torej ob informaciji, kaj namerava storiti župan, ostalo edino to, da na problem opozorijo širšo javnost. Krajani se iz strahu niso upali poimensko izpostavljati, so pa poudarili dejstvo, da nimajo nič proti romski populaciji na splošno, zato bi tudi bile odveč navedbe, da so nestrpni, so pa odločno proti tej družini, saj so imeli z njo ogromno hudih izkušenj. Leta in leta so bili krajani tarča verbalnega nasilja družine, ustrahovanja, tatvin, nasilnega vedenja, fizičnih napadov tako na moške kot ženske in otroke. Zato so bili krajani odločeni; če bi se uresničila namera občine, bi postavili živi zid!
Zapis je torej pri Tonkiju povzročil duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, počutil se je kot cucek, tako je namreč sam navedel, in hkrati v tožbi zapisal, da nobena višina odškodnine ne more pomeniti primerne in zadostne satisfakcije za duševne bolečine, ki jih je pretrpel. O njegovih odškodninskih zahtevkih bo torej tehtalo sodišče.