Če bi vedela, ne bi šla pod nož, ostala ji je poškodba živca

Po operaciji deformiranega nožnega palca pred devetimi leti je bolnici ostala poškodba živca, ki je odgovoren za občutek palca. Od bolnišnice oziroma zavarovalnice je uveljavljala plačilo odškodnine zaradi medicinske napake, tožbeni zahtevek utemeljuje tudi na kršitvi pojasnilne dolžnosti, ker da ji operater pred posegom ni pojasnil tipičnih posledic in vseh metod zdravljenja, ki so bile zanjo relevantne. S prvim delom zahtevka ni bila uspešna, v drugem pa ji je sodišče dalo prav.

Tožena bolnišnica se je branila, da je bil operativni poseg julija 2015 opravljen v skladu s standardi medicinske stroke, prav tako je bil bolnici predstavljen potek zdravljenja in tveganja, ki spremljajo poseg, bolnica je podpisala obrazec o privolitvi v zdravstveno oskrbo, s čimer da je bila tudi seznanjena z možno poškodbo živčnih in drugih mehkih tkiv. Po operaciji je namreč zdravnik menil, da je prišlo do vkleščenja živca v brazgotino, zato je predlagal ponovni operativni poseg. Tega so opravili leto kasneje.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo 23.500 evrov odškodnine zavrnilo v celoti, češ da je bil poseg pri tožnici opravljen strokovno, zdravnik pa da ni kršil pojasnilne dolžnosti. Pacientka je sodbo izpodbijala na mariborskem višjem sodišču, in to ji je dalo prav, da njena pravica do predhodne obveščenosti o vseh možnih metodah diagnosticiranja in zdravljenja ter posledicah in učinkih navedenega ni bila spoštovana. Zato je sodbo spremenilo tako, da je razsodilo njej v prid, zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka pa je spis vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje.

Ker ženska v pritožbi ni izpodbijala odločitve glede medicinske napake, ki je po mnenju okrožnega sodišča ni bilo, se tudi višje sodišče s tem ni ukvarjalo, temveč je presojalo zgolj del glede kršitve pojasnilne dolžnosti. Kot je ugotovilo, pacientka ni prejela podatka o tem, da pri tovrstnih operacijah pride do okvare senzoričnega živca pri 20 odstotkih operiranih, kar ne izhaja niti iz obrazca o privolitvi v zdravstveno oskrbo; ta sicer ni bil sestavljen v skladu s pravilnikom o obrazcih o pisnih izjavah volje pacienta.

Predvidljiv zaplet

Sodni izvedenec je za zaplet, kot ga ima pacientka, navedel, da je predvidljiv, ker pa ni šlo za nujno operacijo, saj je bila bolnica nanjo naročena leta 2012, operirana pa julija 2015, to pomeni, da bi morala biti pred operacijo izrecno seznanjena s tovrstnim zapletom.

Zdravniške napake sodišče ni ugotovilo. Simbolična fotografija. FOTO: Blaž Samec

Pritožbeno sodišče ni dvomilo o pacientkini izpovedbi na pritožbeni obravnavi, da je operater na dan operacije, ko je podpisala obrazec, o tovrstnem zapletu ni seznanil ustno in da je o tem ni seznanila niti sestra, ki ji je obrazce predložila v podpis. Drugi zdravnik, ki jo je pregledal leta 2012, ji ni ponudil možnosti konzervativnega zdravljenja, ki bi lahko nadomestilo operacijo in do poškodbe niti ne bi prišlo. Če bi bila seznanjena z rizikom tveganja in s tem, da je možno tudi konzervativno zdravljenje, se namreč za operativni poseg ne bi odločila.

O višini odškodnine, kot so nam odgovorili z mariborskega okrožnega sodišča, še ni odločeno.