Cestni preglednik še najmanj kriv za nesrečo, usodno za dve mladi življenji
Zaslišali izvedenca za vodarstvo in za gradbeno stroko. Za nesrečo krivih več deležnikov, od države do žrtev.
Odpri galerijo
Sojenje nekdanjemu direktorju družbe Energetika projekt Vransko Marku Krajncu in sedanjemu zastopniku iste družbe Janku Drči ter cestnemu pregledniku Štefanu Kuserbajnu, ki jim tožilstvo očita povzročitev splošne nevarnosti, kar je botrovalo smrti dveh mladih ljudi, se bliža koncu. V začetku marca, ko so sodišča še delovala, je sodnica Gordana Malovič zaslišala izvedenca za vodarstvo Mitjo Brillyja, zdaj že upokojenega strokovnjaka, ter Alojzija Juvanca, prav tako že upokojenega diplomiranega inženirja gradbene stroke, ki sta skupaj izdelala izvedensko mnenje; iz njega izhaja, da je nesreči botrovalo več deležnikov, vse od države oziroma Arsa do obeh žrtev.
Spomnimo, da se obtoženi zagovarjajo zaradi nesreče, ki se je zgodila zaradi močnega deževja v zgodnjih jutranjih urah 13. septembra 2014. Takrat je 30-letni Miha Baloh, ki je sedel za volanom specializiranega avtomobila AMZS, v katerem je bila z njim njegova sestrična, komaj 17-letna Lara Safran, zapeljal v narasel potok Bolska, takrat pa je njun avto odnesel močan tok, ki je že prej odtrgal del brežine in spodjedel most, ki je bil zgolj začasen. Truplo Safranove so našli zagozdeno med vejevje še isti dan, Balohovo šele naslednjega.
Kot je dejal Brilly, bi moral imeti koncesionar, občina Vransko je to nalogo zaupala družbi Energetika projekt, izdelana podrobna navodila, kako ravnati v primeru močnejših padavin. »Bolska je hudourniški potok, zato bi bilo dobro imeti nad njim stalen nadzor v primeru naravnih nesreč. To pomeni, da bi lahko imeli vzpostavljen alarmno-opozorilni sistem s senzorji in svetlobnimi signali, opravljati bi se morali redni obhodi,« je med drugim izpostavil Brilly. A dodal, da so bili ti predvideni, a niso bili zadostni. »Prav tako na tem mestu ni bilo vodomerne rampe, zato bi se moral nadzornik na kritični točki zadržati dlje.«
Brilly je spomnil, da je šlo v tem primeru zgolj za začasen most in je bilo to mesto tudi zato bolj nevarno in bi bila lahko izdelana še posebna navodila. A da to ni bila samo stvar koncesionarja, temveč več deležnikov, tudi občine in civilne zaščite.
»Zagotovo pa je pri izdelavi dokumentacije prišlo do zlorabe instituta začasne gradnje, saj nikjer ni bilo navedeno, koliko časa naj bi ta 'začasni' objekt stal. V času nesreče je že potekal postopek za gradnjo stalnega objekta in se je zanj pridobivala dokumentacija,« je dejal Brilly. Ošvrknil je tudi Arso, ki je za tisto noč razglasil rumeni alarm, pozneje pa je prišlo do razvoja dogodkov, ki jih nihče ni predvidel.
Dotaknil se je žrtev prometnih nesreč, ki se zgodijo v povezavi z vodo. »Več kot polovica žrtev takih nesreč je takih, ki se sami vozijo po poplavnem območju. Voznikom dajejo večji in tudi težji avtomobili občutek lažne varnosti in z večjo lahkoto zapeljejo v vodo, kot bi to storili, če bi vozili fička,« je spomnil Brilly. In še, da je konkretnemu dogodku botrovala tudi zamašitev prepusta zaradi padlega drevesa, ki se je zagozdil pod začasni most. Še najbolj je preglednika Kuserbajna, ki je bil usodne noči pri mostu čez Bolsko, razbremenil Juvanc, ki je dejal, da je on takrat naredil vse, kar je v danem trenutku lahko naredil.
Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo in verjetno končalo 11. maja.
Spomnimo, da se obtoženi zagovarjajo zaradi nesreče, ki se je zgodila zaradi močnega deževja v zgodnjih jutranjih urah 13. septembra 2014. Takrat je 30-letni Miha Baloh, ki je sedel za volanom specializiranega avtomobila AMZS, v katerem je bila z njim njegova sestrična, komaj 17-letna Lara Safran, zapeljal v narasel potok Bolska, takrat pa je njun avto odnesel močan tok, ki je že prej odtrgal del brežine in spodjedel most, ki je bil zgolj začasen. Truplo Safranove so našli zagozdeno med vejevje še isti dan, Balohovo šele naslednjega.
Sodnica in tožilstvo sta si skupaj s policijo in obrambo ogledala kraj nesreče in ugotovila, da je podoba zdaj tam povsem drugačna, saj je že zgrajen nov most čez Bolsko in del ceste.
Kot je dejal Brilly, bi moral imeti koncesionar, občina Vransko je to nalogo zaupala družbi Energetika projekt, izdelana podrobna navodila, kako ravnati v primeru močnejših padavin. »Bolska je hudourniški potok, zato bi bilo dobro imeti nad njim stalen nadzor v primeru naravnih nesreč. To pomeni, da bi lahko imeli vzpostavljen alarmno-opozorilni sistem s senzorji in svetlobnimi signali, opravljati bi se morali redni obhodi,« je med drugim izpostavil Brilly. A dodal, da so bili ti predvideni, a niso bili zadostni. »Prav tako na tem mestu ni bilo vodomerne rampe, zato bi se moral nadzornik na kritični točki zadržati dlje.«
Brilly je spomnil, da je šlo v tem primeru zgolj za začasen most in je bilo to mesto tudi zato bolj nevarno in bi bila lahko izdelana še posebna navodila. A da to ni bila samo stvar koncesionarja, temveč več deležnikov, tudi občine in civilne zaščite.
»Zagotovo pa je pri izdelavi dokumentacije prišlo do zlorabe instituta začasne gradnje, saj nikjer ni bilo navedeno, koliko časa naj bi ta 'začasni' objekt stal. V času nesreče je že potekal postopek za gradnjo stalnega objekta in se je zanj pridobivala dokumentacija,« je dejal Brilly. Ošvrknil je tudi Arso, ki je za tisto noč razglasil rumeni alarm, pozneje pa je prišlo do razvoja dogodkov, ki jih nihče ni predvidel.
Dotaknil se je žrtev prometnih nesreč, ki se zgodijo v povezavi z vodo. »Več kot polovica žrtev takih nesreč je takih, ki se sami vozijo po poplavnem območju. Voznikom dajejo večji in tudi težji avtomobili občutek lažne varnosti in z večjo lahkoto zapeljejo v vodo, kot bi to storili, če bi vozili fička,« je spomnil Brilly. In še, da je konkretnemu dogodku botrovala tudi zamašitev prepusta zaradi padlega drevesa, ki se je zagozdil pod začasni most. Še najbolj je preglednika Kuserbajna, ki je bil usodne noči pri mostu čez Bolsko, razbremenil Juvanc, ki je dejal, da je on takrat naredil vse, kar je v danem trenutku lahko naredil.
Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo in verjetno končalo 11. maja.