Dolgi lasje so ga potegnili v smrt

LJUBNO, KOLOVRAT – V Mozirju in širše na območju Zgornje Savinjske doline se je med domačini minule dni precej govorilo o tragični delovni nesreči, v kateri naj bi mladeniča z Ljubnega, ki je delal na skobeljniku (po domače hobl mašini), potegnilo v stroj. Dejansko je minuli četrtek v uradnih intervencijah zabeležena nesreča v kraju Ljubija, kjer si je »delavec z električnim orodjem poškodoval glavo«, kot navaja poročilo enih izmed reševalcev. Prvo pomoč so mu dajali mozirski reševalci ter gasilci PGD Nazarje, pozneje so ga odpeljali s helikopterjem.

Metalec, ponosen na lase

Dogodek je potrdila tudi Milena Trbulin s celjske policijske uprave; minuli četrtek so jih nekaj čez osmo zjutraj obvestili o nesreči: »36-letni moški se je pri postavljanju nadstreška ob stanovanjski hiši poškodoval z električnim skobeljnim strojem.« Hudo ranjenega so s helikopterjem odpeljali v UKC Maribor, navaja Trbulinova ter nadaljuje: »Od tam so nas naslednji dan obvestili, da je zaradi posledic nesreče v bolnišnici umrl. O nesreči pri delu smo s poročilom seznanili okrožno državno tožilstvo.«

Zgodilo se je v kraju Ljubija, točneje v naselju Kolovrat, kjer pa na kraju tragedije domačini niso želeli govoriti o nesrečnem dogodku. So pa bili toliko bolje o dogodku obveščeni krajani Ljubnega, ki je od Ljubije oddaljeno slabih 15 kilometrov; kako tudi ne, saj je ponesrečeni Daniel Volčanžek živel na Ljubnem. Kmalu se znajdemo tudi pred njegovo domačo hišo. Preden nas pokojnikova mama Zorica Volčanžek povabi v hišo, sprejme še poštarjevo sožalje in nov telegram podpore družini.
V hiši nas sprejme še eden od obeh Danielovih bratov, v kotu gori svečka ob sliki 36-letnika; mama Zorica pove, da je šele minule dni dojela, koliko ljudi je prizadela Danielova izguba: »Imel je ogromno prijateljev, sploh nisem vedela, to je neverjetno.« Dobila je tudi precej sinovih slik: »Prijatelji mu bodo naredili album, poslali so raznorazne slike.«

Daniel je bil ljubitelj heavy metal glasbe, kar je razvidno tudi iz njegovega profila na facebooku. Mama potrdi: »Rad je imel to metal glasbo, bil je metalec, največ je bil v tem. Še karto si je kupil za Metalcamp.« Tudi zadnja Danielova objava dan pred nesrečo se nanaša na ene od gostov letošnjega metalskega festivala na severnem Primorskem. Ob pogledu na sliko mama pove: »Bil je zelo ponosen na te svoje lase …« Ob nedokončani misli prostor zapolni tišina.

Pomagal je prijatelju

Mamo je usodna nesreča šokirala, še bolj vidno sta pod vtisom brata; prvi je molčeč, drugi je bil z Danielom, ko se je zgodilo: »Šla sta prijateljsko pomagat družinskemu znancu, tudi oče tega znanca je skozi pomagal nam,« pravi mama in nadaljuje: »Sin je imel šiht na žagi, obvladal je mašino in na njej ogromno delal, ni je imel prvič v roki. V četrtek je bil prost in je šel pomagat.« Ko je Daniel stal pri stroju, naj bi se preveč sklonil k njemu: »Zgrabilo mu je lase, v sekundi je bilo to, lase mu je noter potegnilo.«

Teden dni je minilo od nesreče, teden poln bolečine in neodgovorjenih vprašanj; Zorica si predstavlja, da bi se tovrstna tragedija lahko zgodila tudi doma ali kjer koli drugje, stroj naj bi bil originalen. Tudi njegovi prijatelji niso mogli verjeti: »Dragi prijatelj... odšel si prehitro! Počivaj v miru,« mu je zapisal Tomi, prijateljica Nika pa dodaja: »Svet je izgubil še eno dobro dušo.« Daniel je med bližnjimi ostal zapisan kot »fejst človek, pripravljen stopit v pomoč«, spomin nanj pa še dolgo ne bo zbledel.