Danici je grozil, da ji bo rezal prste

CELJE – Branko Mrkun je kriv, da je 20. aprila lani ugrabil oškodovanko Danico Doberšek in ji zagrozil z ubojem zato, ker je želel, da mu ta prepusti nepremičnino v Lešjah pri Vojniku, ki jo je sodišče pravnomočno dodelilo njej. »Res je, da sta bila v poslovno-gospodarskem objektu 20. aprila lani v večernih urah sama, a je nesporno, da so bile v Mrkunovem avtomobilu najdene sledi oškodovanke, prav tako je bil pri ogledu hiše najden lepilni trak, na njem pa so forenziki odkrili sledi oblačil, zato je nesporno, da je bila oškodovanka tam in bila prilepljena na stol. Prav tako je izvedenka sodne medicine potrdila, da bi sledi na oškodovankinih rokah lahko nastale kot posledica lepljenja z lepilnim trakom,« je sodbo Branku Mrkunu začela brati sodnica Lidia Kralj in mu izrekla dve leti in štiri mesece zaporne kazni, ob tem pa mu je zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšala pripor. A sodba še ni pravnomočna, saj je Mrkunov zagovornik Matej Sršen že napovedal pritožbo.

Prosila za višjo kazen

Tožilka Ksenja Cizl je za obtoženega predlagala dva meseca daljšo zaporno kazen, torej dve leti in pol, a jo je sodnica za dva meseca znižala, češ da je takšna sodna praksa v podobnih primerih. Nad razsodbo pa ni skrivala razočaranja Danica Doberšek, nekdanja direktorica celjskih Nepremičnin, ki je zdaj že nekaj let upokojena. A namesto da bi jesen življenja preživljala mirno, jo bo menda do konca življenja strah, da bo njen nekdanji partner nekoč dokončal namero. Najvišja zagrožena kazen za ugrabitev je deset let zapora, zato je Doberškova že po svojem zagovoru s sklenjenimi rokami prosila sodnico, naj človeka, ki ji je prizadejal toliko gorja, obsodi na najvišjo možno zaporno kazen. Vendar sodišče, niti tožilstvo, temu ni sledilo. A to, kar se je dogajalo 20. aprila lani, se bere kot prava kriminalka. Kot je povedala Doberškova, tako piše tudi v obtožnici in je v zaključni besedi povzela tožilka, se je vse začelo okoli 21.20, ko se je Doberškova pripeljala do svojega garažnega objekta na Trnoveljski cesti.


Šele ko je že parkirala, je v vzvratnem ogledalu zagledala Mrkuna, ko je že izstopila iz avta, pa je vanjo nameril pištolo in ji velel, naj vzame torbico, mobitel pa pusti v avtu. Prisilil jo je, da je odšla z njim do bližnjega parkirišča, kjer je imel parkiran svoj avto, ki ga Doberškova pred tem ni mogla videti. Ko ji je ukazal, da sede vanj, ji je roke z debelo vrvjo zvezal na ročno zavoro, da mu ne bi mogla pobegniti. Odpeljala sta se do še nedokončanega objekta v Lešjah pri Vojniku, nato jo je pospremil v notranjost. Tam je bil le stol, na enem od zabojnikov pa lepilni trak in nož v etuiju. Privezal jo je na stol z lepilnim trakom, sam pa je sedel nasproti nje in od nje zahteval, da mu vrne nepremičnino, v kateri sta bila. Rekel ji je, naj sama izbere, če si želi direkten strel v glavo ali počasno umiranje v mukah, grozil ji je, da ji bo za vsak odgovor, ki mu ne bo po volji, odrezal del prsta, in grožnje podkrepil s tem, da zdaj on odloča, na kakšen način bo umrla. Rekel ji je, da jo bodo psi raztrgali, in tudi, da Šiptar ubije človeka za pet jurjev.

Prijavila ga je naslednji dan

Po treh urah izživljanja je nenadoma skočil pokonci in segel po nožu. Takrat je Doberškova že mislila, da je po njej, a ji je končno le prerezal trak in jo osvobodil. Zatem jo je z avtom odpeljal nazaj v Celje, ustavil je pred blokom, ni pa ji pozabil zagroziti, naj nikar ne hodi na policijo. Doberškova je bila prestrašena in si na policijo ni upala. Bala se je, da bi jo tam pričakal in ji spet grozil. Še nekaj časa je postopala pred blokom, nato pa sredi noči le odšla v stanovanje, kjer je bila tudi hči, ki se ji je to, da mame ni od nikoder, zdelo zelo nenavadno. Na policijo je odšla šele naslednji dan in ovadila Mrkuna. Policisti so slednjega naslednji dan našli v Lešju, preiskovalni sodnik pa je zanj po zaslišanju odredil pripor, v katerem je tudi dočakal sodbo. Vseskozi je zavračal krivdo in tik preden je sodnica želela dati zadnjo besedo tožilki in zagovorniku, želel izločiti sodnico. A je razlog za to predsednica celjskega sodišča Petra Giacomelli zavrnila kot neutemeljen in tako smo, sicer z zamudo, vendarle dočakali sodbo, s katero pa ne obtoženi ne njegov zagovornik in še manj oškodovana Doberškova niso zadovoljni, zato bo zadnjo besedo imelo višje sodišče.