Dečkov niso dali babici

Na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu se je včeraj zaključil dokazni postopek v sojenju, v katerem babica tako imenovanih koroških dečkov, ki sta bila proti njeni volji predana v rejništvo, kazensko preganja nekdanjega direktorja in dve zaposleni na takratnem CSD Slovenj Gradec. Očita jim nevestno delo pri obravnavi vloge za rejništvo. Sodnica Romana Kotnik je izrek sodbe napovedala za ponedeljek.

Dečka sta bila 2016. nameščena v rejniško družino po nasilni smrti matere, za katero je bil na zaporno kazen pravnomočno obsojen njun oče. Takrat nekajletna brata so brez predhodne vednosti in proti volji starih staršev, pri katerih sta bivala od mamine smrti, odpeljali iz ene od enot Vrtca Slovenj Gradec v rejniško družino, kjer sta še danes.

Njuna babica nekdanjemu direktorju Centra za socialno delo (CSD) Slovenj Gradec Juriju Šumečniku, ki je sicer zaradi objektivne odgovornosti maja 2016 odstopil z mesta direktorja, in dvema tam zaposlenima očita kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ker CSD babičine vloge za izvajanje rejniške dejavnosti, ki jo je podala januarja 2016, ni posredoval pristojnemu ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pri tem se sklicuje na zakon o splošnem upravnem postopku in meni, da bi ministrstvo moralo izdati ustrezno upravno odločbo.

Zastopnica babice dečkov, odvetnica Jana Pšeničnik, je včeraj v zaključni besedi med drugim dejala, da zaposleni na CSD Slovenj Gradec niso imeli diskrecijske pravice, da bi na podlagi mnenja, da babica ni primerna za rejnico, sami odločali o vlogi. Meni, da so se obdolženi zavedali svojega ravnanja in da niso mogli biti v zmoti.

Dejala je tudi, da iz navedb priče Andreja Del Fabra, ki je bil v času dogajanja v. d. generalnega direktorja na direktoratu za družino na ministrstvu, izhaja, da posebnih navodil glede obravnave vlog za rejništvo, kadar jih podajo sorodniki, centri za socialno delo niso imeli, zato so bili po njenem prepričanju dolžni upoštevati zakon o splošnem upravnem postopku.

Nasprotno obramba meni, da je sklicevanje na zakon o splošnem upravnem postopku neutemeljeno in napačno, obdolženi pa da so ravnali v skladu z zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti in tedanjo prakso, po kateri centri za socialno delo na ministrstvo niso pošiljali vlog za rejništvo, kadar so sami ocenili, da vlagatelj za izvajanje rejniške dejavnosti ni primeren. Tudi Del Fabro je včeraj pojasnil, da ministrstvo ni izdajalo odločb o »nedovoljenju« rejniške dejavnosti, če je bilo mnenje posameznega CSD negativno, saj takšne vloge po njegovih besedah do njih sploh niso prihajale.

Je pa ministrstvo ravno zaradi tega primera 7. junija 2016 izdalo enotno navodilo centrom o tem, kako ravnati, ko dobijo vlogo sorodnika za izvajanje rejniške dejavnosti.

V zvezi s to zadevo je sicer slovenjgraško sodišče junija letos že oprostilo zaposlene na takratnem CSD Velenje in v Vrtcu Slovenj Gradec, ki so bili vključeni v oddajo dečkov v rejniško družino. Babica se je prek odvetnikov na sodbo pritožila.

Medtem pet let in pol po dogajanju še vedno ni pravnomočno rešena vloga babice za rejništvo, je opozorila odvetnica Pšeničnikova. Ta je med dokazne predloge dodala septembra letos izdan sklep upravnega sodišča; to je namreč sklenilo postaviti nove izvedence, da podajo mnenje, ali je babica primerna za rejništvo vnukov. Sicer pa babica dečkov v povezavi s stiki in dolgotrajnostjo postopkov še vedno čaka tudi na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice.