TRAGIČNA ZMOTA
Deset let nabiral čemaž, enajsto umrl
Stane Šuster iz Ljubljane med kolesarjenjem nabral čemaž in strupeni podlesek.
Odpri galerijo
DOLENJE LAKNICE, LJUBLJANA – Minuli teden je bil tragičen za Karolino in Staneta Šusterja, zakonski par iz Ljubljane, ki je pred osmimi dnevi ob čemažu zaužil tudi jesenski podlesek. Spomnimo: pred osmimi dnevi sta se oba zastrupila, Karolina je zaradi strupa umrla v četrtek, njen možje izdihnil dan pozneje. To sicer letos ni prvi primer zastrupitve z jesenskim podleskom, saj so podoben primer obravnavali še v eni slovenski bolnišnici.
A primer Šusterjevih se je – namesto z blažjo zastrupitvijo, kot se je letos smrti izmuznil še en uživalec čemaža in jesenskega podleska – končal z dvojno tragedijo. Zakonca sta bila sicer znan par v ljubljanski četrti Moste, kjer sta živela dolga leta; Karolina se je v prestolnico preselila pred točno pol stoletja, nam pove njena sestra Pavla Gregorčič, ki smo ji sožalje izrekli v Dolenjih Laknicah, kjer nas je pred hišo pričakala v črnini.
Prodajalka v eni od trgovin blizu domovanja Šusterjevih je že vedela za njuno tragično usodo, kot še nekateri starejši stanovalci Tovarniške ulice v ljubljanski četrti Moste. »Bila je že na berglah, mislim, da je bila to posledica lažje kapi. On pa je bil vitalen, vedno je šel okoli peš ali na kolesu,« pove prodajalka in doda, da sta bila sila simpatičen par; njuno kruto usodo pa pospremi z mrmrajočo opazko: »Katastrofa.«
Pavli Gregorčič je beseda stežka stekla z jezika, tudi sama je zgolj slišala, kako naj bi potekal zadnji ponedeljek v življenju njene sestre: »Nečakinji je Stane rekel: 'Tako lep dan je, grem na kolo.' Ni vedela, da je to nabral,« doda Gregorčičeva. Nadaljuje, da sta zakonca zaužila čemaž in strupeni podlesek okoli 18. ure, »ob polnoči jo je sam peljal v bolnišnico, sta bila čisto blizu doma,« izpove to, kar ji je znano. Nato besede utihnejo ob spominih in mislih, ki ji navrejo, in obraz postane še bolj žalosten.
Kvečjemu bodo živeli manj zaradi močnega strupa kolhicina v podlesku, ki je že v majhnih odmerkih smrtno nevaren. Tudi če človek preživi prvo fazo, so posledice po Brvarjevem naštevanju precejšnje: »Po štirih do petih dneh se zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve.« Po dveh do treh tednih pa bolnikom izpadejo še lasje, dodaja Brvar.
Zakonca Šuster nista doživela te faze. »Človek nič ne more,« zdaj žalostno ugotavlja Gregorčičeva, ki se pripravlja na zadnje slovo od sestre. A vendarle iz ene od njenih izjav izhaja, da sta zakonca uživala čemaž kar precej časa: »Deset let ga je nabiral, enajsto pa je šel,« je za pokojnega svaka dejala Gregorčičeva.
A primer Šusterjevih se je – namesto z blažjo zastrupitvijo, kot se je letos smrti izmuznil še en uživalec čemaža in jesenskega podleska – končal z dvojno tragedijo. Zakonca sta bila sicer znan par v ljubljanski četrti Moste, kjer sta živela dolga leta; Karolina se je v prestolnico preselila pred točno pol stoletja, nam pove njena sestra Pavla Gregorčič, ki smo ji sožalje izrekli v Dolenjih Laknicah, kjer nas je pred hišo pričakala v črnini.
V Kolinsko na šiht
Gregorčičeva nam pove, da je njena sestra Karolina štela 69 let in da se je rodila na Dolenjskem s priimkom Peterle, nato pa je leta 1968 odšla v prestolnico: »Ona je šla v Kolinsko na šiht,« pove Pavla za sestro, s katero sta razdalji navkljub ostali v dobrih odnosih: »Tam je spoznala Staneta Šusterja, bil je malo starejši od nje, poročila sta se in dobila otroke.« Tudi bivališče sta si ustvarila v neposredni bližini tovarne Kolinska, skupaj sta dočakala pokoj.Prodajalka v eni od trgovin blizu domovanja Šusterjevih je že vedela za njuno tragično usodo, kot še nekateri starejši stanovalci Tovarniške ulice v ljubljanski četrti Moste. »Bila je že na berglah, mislim, da je bila to posledica lažje kapi. On pa je bil vitalen, vedno je šel okoli peš ali na kolesu,« pove prodajalka in doda, da sta bila sila simpatičen par; njuno kruto usodo pa pospremi z mrmrajočo opazko: »Katastrofa.«
Pavli Gregorčič je beseda stežka stekla z jezika, tudi sama je zgolj slišala, kako naj bi potekal zadnji ponedeljek v življenju njene sestre: »Nečakinji je Stane rekel: 'Tako lep dan je, grem na kolo.' Ni vedela, da je to nabral,« doda Gregorčičeva. Nadaljuje, da sta zakonca zaužila čemaž in strupeni podlesek okoli 18. ure, »ob polnoči jo je sam peljal v bolnišnico, sta bila čisto blizu doma,« izpove to, kar ji je znano. Nato besede utihnejo ob spominih in mislih, ki ji navrejo, in obraz postane še bolj žalosten.
Nabiral že 10 let
Doktor Miran Brvar, vodja centra za klinično toksikologijo na kliniki ljubljanskega kliničnega centra, je že prejšnji teden pojasnil faze zastrupitve z jesenskim podleskom: »Od dve do 12 ur po zastrupitvi bolnikom postane slabo, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu ter hudo drisko, ki je lahko krvava. V 24 do 72 urah po zastrupitvi pride do okvare srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč,« navaja Brvar, ki je tudi opozoril neuke, naj ne nabirajo čemaža, če ga ne poznajo: »Od tega ne bodo imeli nobene koristi, ne bodo nič bolj zdravi ali dlje živeli.«Kvečjemu bodo živeli manj zaradi močnega strupa kolhicina v podlesku, ki je že v majhnih odmerkih smrtno nevaren. Tudi če človek preživi prvo fazo, so posledice po Brvarjevem naštevanju precejšnje: »Po štirih do petih dneh se zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve.« Po dveh do treh tednih pa bolnikom izpadejo še lasje, dodaja Brvar.
Zakonca Šuster nista doživela te faze. »Človek nič ne more,« zdaj žalostno ugotavlja Gregorčičeva, ki se pripravlja na zadnje slovo od sestre. A vendarle iz ene od njenih izjav izhaja, da sta zakonca uživala čemaž kar precej časa: »Deset let ga je nabiral, enajsto pa je šel,« je za pokojnega svaka dejala Gregorčičeva.