Desetletja čaka na pravico

Čeprav se je zgodba Semičana Zemirja Begića, zaradi katere je ostal brez premoženja, z močno načetim zdravjem in uničeno družino, začela v prejšnjem stoletju, še danes na sodišču ni končana. Davnega leta 1998 je namreč začel variti pivo Mary Jane z izvlečkom hmelja in navadne konoplje. Istega leta ga je obiskala zdravstvena inšpektorica in mu prepovedala nadaljnjo proizvodnjo piva zaradi suma, da vsebuje zdravju škodljive kanabinoidne snovi.

Ta ukrep je na kolena spravil Begićevo podjetje Izbor in njegovega lastnika. In čeprav je sodišče že pred šestimi leti pravnomočno sklenilo, da mu pripada odškodnina za škodo, nastalo zaradi ravnanja državnih organov v obdobju med letoma 1998 in 2004, do današnjega dne še ni dobil nič. Niti sodbe, s katero mora prvostopenjsko sodišče končno odločiti o višini denarnega obliža, čeprav so od zadnjega naroka glavne obravnave minili skoraj štirje meseci.

Po zaprtju pivovarne z devetimi zaposlenimi je začel papirnato vojno z zdravstvenim ministrstvom. Dvakrat mu je dalo prav upravno sodišče, a šele ko je v njegovo korist odločilo vrhovno sodišče, je ministrstvo odločanje vrnilo inšpektoratu. Ta je po šestih letih, junija 2004, ustavil postopek inšpekcijskega nadzora, prav tako je bil ustavljen postopek o prekršku proti Begiću oziroma njegovi družbi Izbor.

Spis vsako leto debelejši

Begić od države s tožbo zahteva 12 milijonov evrov odškodnine zaradi izgubljenega zaslužka, izgubljene hiše in opreme pivovarne, pa tudi zaradi nezmožnosti uporabe patenta. Spis je vsako leto debelejši, večkrat je potoval od okrožnega sodišča do ustavnega in nazaj – trikrat je odločalo okrožno sodišče, štirikrat višje, spet trikrat vrhovno in dvakrat ustavno.

Nazadnje je bil spis pred okrožno sodnico v Novem mestu, ki mora vnovič pod drobnogled vzeti številne dokaze, izračune in hipoteze, kakšen bi bil lahko dobiček omenjene družbe, če proizvodnje piva ne bi ustavila inšpekcija, pa kakšno škodo je imel Begić zaradi v izvršbi prodane hiše, proizvodne linije in opreme ter izgubljenega patenta. Kot priči so v postopku zaslišali profesorja biotehniške fakultete, ki sta od leta 2020 izdelala štiri mnenja oziroma dopolnitve mnenja, ta se nanašajo na proizvodnjo piva, stroške varjenja piva v manjši pivovarni, razmere na trgu in morebitni dobiček. Mnenje je izdelal tudi izvedenec ekonomske stroke.

Sodnica namreč mora odločiti le še o višini denarnega obliža, saj je sodišče že 2018. pravnomočno sklenilo, da mu ta pripada. Glavna obravnava je bila končana v začetku decembra lani, a do danes pošiljke s sodišča s sodbo – ta bo torej že 13. po vrsti – še niso dobili, nam je potrdil pooblaščenec tožnika odvetnik Borut Škerlj. Zato je v imenu svojega klienta na ministrstvo za pravosodje podal dva predloga, in sicer je vložil nadzorstveno pritožbo, »ker na prvi stopnji ni odločeno niti o izkazani navadni škodi in ne o izgubljenem dobičku,« drugo pisanje pa je pobuda za mediacijo in sporazumno rešitev glede izgubljenega dobička.

»Glede nadzorstvene pritožbe smo predlagali, da jo obravnavajo po zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. 28. marca letos bo namreč 24 let od vložene tožbe. Ker gre za zadevo iz leta 1998, smo predlagali, da poizkušamo najti dogovor o škodi zaradi izgubljenega dobička z mediacijo in dosežemo morebitno poravnavo ter se izognemo dolgotrajnemu pritožbenemu postopku,« pojasnjuje odvetnik.