POGOJNA KAZEN
Direktor bolnišnice obsojen
Bojanu Korošcu so očitali goljufijo na škodo EU. Dobil je pogojno zaporno kazen.
Odpri galerijo
MURSKA SOBOTA – Z izrekom sodbe se je na Okrajnem sodišču v Murski Soboti končala glavna obravnava zoper direktorja Splošne bolnišnice (SB) Murska Sobota Bojana Korošca ter nadzornika pri energetski obnovi bolnišnice Ivana Hercoga in Draga Štrafelo. Zaradi kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije so bili vsi trije obsojeni na pogojne zaporne kazni, četrti obdolženec, Boris Goldinski, nekoč prvi mož murskosoboške družbe Blisk, ki je dobila posel za izvedbo energetske sanacije bolnišnice, pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen.
Za Korošca je tožilstvo predlagalo osem mesecev, za preostale tri pa po sedem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Toda sodnik Stanislav Žižek je kazni nekoliko omilil ter Korošcu prisodil pet mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, Hercog in Štrafela pa sta obsojena na po štiri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let.
SB Murska Sobota je leta 2010 dobila dobrih 4,8 milijona evrov nepovratnih sredstev iz evropskega in slovenskega proračuna za sofinanciranje energetske sanacije javnih stavb. Zaradi domnev, da pri obnovi ni bilo vse zakonito, je stvar pod lupo vzelo tudi tožilstvo, ki je na sodišče vložilo obtožni predlog, v katerem je zapisalo, da so med energetsko obnovo v kotlovnico bolnišnice vgradili cenejše turbine za kogeneracijo – sočasno pretvarjanje zemeljskega plina v električno in toplotno energijo, v zahtevkih ministrstvu za zdravje za poplačilo iz nepovratnih sredstev pa je bilo prikazano, da so bile vgrajene dražje, kar je bilo naposled tudi plačano. Škode je bilo po oceni tožilstva za najmanj 14.000 evrov, bolnišnica pa je morala tudi vrniti 2,2 milijona evrov nepovratnih sredstev.
Ves čas postopka so obdolženi krivdo vztrajno zanikali. Tudi v sklepnih zagovorih so poudarili, da niso imeli namena nikogar ogoljufati in da so razliko zaradi cenejših turbin med gradnjo poračunali. Tako naj ne bi bil oškodovan nihče. Korošec se je na sodišču zagovarjal, da je ravnal kot dober gospodar: »To je bil velik projekt, ki so ga vodile naše strokovne službe. Šele ko sem videl, da je izvajalec del razlike v ceni turbin poračunal, sem opazil, da so bile pomotoma plačane dražje turbine. SB Murska Sobota ni oškodovana niti ni bil oškodovan nihče drug.
Vse je pregledala Komisija za preprečevanje korupcije, ki v naših postopkih ni našla nobenega suma morebitnega koruptivnega ravnanja.« Korošec je dodal, da je bila gradnja zaradi cenejših turbin racionalnejša in tudi projekt obnove naj bi bil s tem učinkovitejši.
Za Korošca je tožilstvo predlagalo osem mesecev, za preostale tri pa po sedem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Toda sodnik Stanislav Žižek je kazni nekoliko omilil ter Korošcu prisodil pet mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, Hercog in Štrafela pa sta obsojena na po štiri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let.
Ves čas postopka so obdolženi krivdo vztrajno zanikali. Tudi v sklepnih zagovorih so poudarili, da niso imeli namena nikogar ogoljufati.
SB Murska Sobota je leta 2010 dobila dobrih 4,8 milijona evrov nepovratnih sredstev iz evropskega in slovenskega proračuna za sofinanciranje energetske sanacije javnih stavb. Zaradi domnev, da pri obnovi ni bilo vse zakonito, je stvar pod lupo vzelo tudi tožilstvo, ki je na sodišče vložilo obtožni predlog, v katerem je zapisalo, da so med energetsko obnovo v kotlovnico bolnišnice vgradili cenejše turbine za kogeneracijo – sočasno pretvarjanje zemeljskega plina v električno in toplotno energijo, v zahtevkih ministrstvu za zdravje za poplačilo iz nepovratnih sredstev pa je bilo prikazano, da so bile vgrajene dražje, kar je bilo naposled tudi plačano. Škode je bilo po oceni tožilstva za najmanj 14.000 evrov, bolnišnica pa je morala tudi vrniti 2,2 milijona evrov nepovratnih sredstev.
5
mesecev pogojne kazni si je prislužil Korošec.
mesecev pogojne kazni si je prislužil Korošec.
Ves čas postopka so obdolženi krivdo vztrajno zanikali. Tudi v sklepnih zagovorih so poudarili, da niso imeli namena nikogar ogoljufati in da so razliko zaradi cenejših turbin med gradnjo poračunali. Tako naj ne bi bil oškodovan nihče. Korošec se je na sodišču zagovarjal, da je ravnal kot dober gospodar: »To je bil velik projekt, ki so ga vodile naše strokovne službe. Šele ko sem videl, da je izvajalec del razlike v ceni turbin poračunal, sem opazil, da so bile pomotoma plačane dražje turbine. SB Murska Sobota ni oškodovana niti ni bil oškodovan nihče drug.
Vse je pregledala Komisija za preprečevanje korupcije, ki v naših postopkih ni našla nobenega suma morebitnega koruptivnega ravnanja.« Korošec je dodal, da je bila gradnja zaradi cenejših turbin racionalnejša in tudi projekt obnove naj bi bil s tem učinkovitejši.