Dirkalne konje predelali v salame: v kleti je imel Vinko urejeno predelavo
Inšpektorji so zaradi izdelave mesnih izdelkov iz konj, ki niso namenjeni prehrani ljudi, kaznovali Vinka Mraka.
Odpri galerijo
Na Ravnici so inšpektorji februarja lani pri Vinku Mraku ugotovili, da je izdeloval salame iz spornega konjskega mesa. FOTO: Boštjan Fon
V Sloveniji velja splošno prepričanje, da je hrana domačega izvora kakovostna in zdravju neškodljiva. Ne nazadnje to ves čas poudarjajo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Kljub temu se lahko vprašamo, ali je res tako.
V začetku lanskega leta sta nas streznili dve aferi. Najprej tista, ki so jo zakrivili na Poljskem, nato še domača, gorenjska. Prva je potrošnikom dala jasno vedeti, kako pomemben je nadzor nad ravnanjem z živalmi za zakol. Posnetki skritih kamer so namreč razkrili, da so meso hudo bolnih krav iz poljskih klavnic prodajali kot zdravo. In ga neovirano razvažali po enotnem trgu Evropske unije. Na upravi za varno hrano so zagotovili, da zdravje slovenskih potrošnikov s poljsko govedino ni bilo ogroženo, saj da meso k nam ni prišlo, s trga pa je bil pravočasno umaknjen tudi kebab iz Poljske, v katerem so našli salmonelo in ketoprofen.
Le nekaj dni zatem, 1. februarja, pa je kot strela z jasnega udarila novica, da so inšpektorji UVHVVR na Ravnici, vasici med Radovljico in Kamno Gorico, opravili izredni nadzor zaradi suma grobih kršitev živilske zakonodaje. In sicer pri Vinku Mraku, ki je opravljal klanje konj in izdeloval mesne izdelke za prodajo strankam. Kot so nam pojasnili na upravi, so ob nadzoru našli trup zaklanega konja ter enega še živega konja: »Oba konja sta bila istega dne pripeljana z območja Dolenjske, brez kakršne koli dokumentacije ter brez ustrezne identifikacije. V kleti je imel kršitelj urejeno predelavo. Nameščeni so bili delovni pulti iz nerjavečega jekla, mesoreznice, mešala. Bila je v slabem higiensko-tehničnem stanju. V sosednjih prostorih so bili zamrzovalne skrinje in hladilniki. V podstrešnih prostorih je imel kršitelj urejeno prekajevalnico in sušilnico, kjer so bili ob pregledu suhomesni izdelki.«
Z odločbo so Mraku, ki je za Novice dejal, da ni edini, ki se s tem ukvarja, in da ve, da ga je prijavil sosed, več pa ne bo govoril, odredili neškodljivo uničenje trupa zaklane kobile, ki so jo ob pregledu našli v garažnem prostoru hleva, usmrtitev kobile neznanega izvora, tipa kasač, stare približno 15 let, neškodljivo uničenje približno 260 kilogramov suhih salam, namenjenih za prodajo, ter izkop v gnoju zakopane drobovine zaklane kobile in odvoz teh. Skupna količina zaseženega mesa, izdelkov in trupa konja je bila 1300 kilogramov. »Zoper kršitelja je bil uveden prekrškovni postopek. Izrečeno globo v znesku 4389,46 evra je kršitelj poravnal,« so še povedali na upravi za varno hrano. V prejšnjem desetletju to ni bil prvi takšen primer.
Iz Italije in Avstrije
O tem, kako so posamezniki izdelovali salame iz konj, ki niso namenjeni prehrani ljudi, smo pisali že 2012. Aprila tega leta so veterinarski inšpektorji obiskali Tomislava Pernuša iz Hotemaž pri Preddvoru ter danes že pokojnega Antona Konca z Visokega pri Kranju. Pri prvem so ugotovili, da je proizvajal izdelke iz mesa, kupljenega v redni prodaji v Avstriji, uporabil pa je tudi meso lastnega kopitarja, ki ga je brez veterinarskega pregleda zaklal doma.
Pri njem so zasegli 71,94 kilograma izdelkov in jih odpeljali na uničenje, izrekli pa so mu globo v znesku 3171,41 evra. Pernuš je, kot so nam še povedali na UVHVVR, leta 2014 dal vlogo za vpis svoje mesnice v register obratov. Vlogo so odobrili. »Tam se izvaja redni nadzor v skladu s planom UVHVVR, pri čemer večje nepravilnosti niso bile ugotovljene,« povedo. Pri Koncu pa so inšpektorji istega dne kot pri Pernušu ugotovili, da so zaklani dirkalni konji izvirali iz Italije in Slovenije, po njegovi izjavi pa jih je prvič pripeljal leta 2011. Z zbranim dokaznim materialom so prišli do sklepa, da je šlo za štiri italijanske in enega slovenskega konja, ki pa niso namenjeni prehrani ljudi.
»Proizvajal je tudi mesne izdelke, med hišno preiskavo jih je bilo zaseženih skupaj 718 kg,« nam pojasnijo na upravi in dodajo, da je bila kršitelju izrečena enotna globa v znesku 10.000 evrov. Na UVHVVR so še razkrili, da inšpektor pri nobenem od omenjenih treh primerov ni podal predlogov za uvedbo kazenskih postopkov.
Sporni čevapčiči in med
V drugi polovici lanskega leta so odmevale še afere v zvezi z odkritjem prepovedanega aditiva v čevapčičih iz mesnic nekaterih trgovskih verig pa tudi v zvezi s spornim mesom iz avstrijske klavnice Ramsauer Fleisch. Zaradi tega je več slovenskih podjetij preventivno umaknilo ter odpoklicalo meso in mesne izdelke, večinoma je šlo za svinjsko meso za nadaljnjo predelavo v ocvirke in klobase.
Izvedeli smo tudi, da so nekateri čebelarji uporabljali neregistrirane preparate za zdravljenje varoze (zajedavske bolezni čebelje družine, ki jo povzroča pršica Varroa destructor), saj so inšpektorji ostanke aktivnih učinkovin ugotovili tako v medu kot v satju. Na upravi so za POP TV pojasnili, da količine ostankov v medu ne pomenijo tveganja za zdravje potrošnikov, medtem ko izdelki iz medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, lahko pomenijo tveganje za zdravje ljudi.
...
V začetku lanskega leta sta nas streznili dve aferi. Najprej tista, ki so jo zakrivili na Poljskem, nato še domača, gorenjska. Prva je potrošnikom dala jasno vedeti, kako pomemben je nadzor nad ravnanjem z živalmi za zakol. Posnetki skritih kamer so namreč razkrili, da so meso hudo bolnih krav iz poljskih klavnic prodajali kot zdravo. In ga neovirano razvažali po enotnem trgu Evropske unije. Na upravi za varno hrano so zagotovili, da zdravje slovenskih potrošnikov s poljsko govedino ni bilo ogroženo, saj da meso k nam ni prišlo, s trga pa je bil pravočasno umaknjen tudi kebab iz Poljske, v katerem so našli salmonelo in ketoprofen.
Zasegli 1,3 tone konjskega mesa
Le nekaj dni zatem, 1. februarja, pa je kot strela z jasnega udarila novica, da so inšpektorji UVHVVR na Ravnici, vasici med Radovljico in Kamno Gorico, opravili izredni nadzor zaradi suma grobih kršitev živilske zakonodaje. In sicer pri Vinku Mraku, ki je opravljal klanje konj in izdeloval mesne izdelke za prodajo strankam. Kot so nam pojasnili na upravi, so ob nadzoru našli trup zaklanega konja ter enega še živega konja: »Oba konja sta bila istega dne pripeljana z območja Dolenjske, brez kakršne koli dokumentacije ter brez ustrezne identifikacije. V kleti je imel kršitelj urejeno predelavo. Nameščeni so bili delovni pulti iz nerjavečega jekla, mesoreznice, mešala. Bila je v slabem higiensko-tehničnem stanju. V sosednjih prostorih so bili zamrzovalne skrinje in hladilniki. V podstrešnih prostorih je imel kršitelj urejeno prekajevalnico in sušilnico, kjer so bili ob pregledu suhomesni izdelki.«
Z odločbo so Mraku, ki je za Novice dejal, da ni edini, ki se s tem ukvarja, in da ve, da ga je prijavil sosed, več pa ne bo govoril, odredili neškodljivo uničenje trupa zaklane kobile, ki so jo ob pregledu našli v garažnem prostoru hleva, usmrtitev kobile neznanega izvora, tipa kasač, stare približno 15 let, neškodljivo uničenje približno 260 kilogramov suhih salam, namenjenih za prodajo, ter izkop v gnoju zakopane drobovine zaklane kobile in odvoz teh. Skupna količina zaseženega mesa, izdelkov in trupa konja je bila 1300 kilogramov. »Zoper kršitelja je bil uveden prekrškovni postopek. Izrečeno globo v znesku 4389,46 evra je kršitelj poravnal,« so še povedali na upravi za varno hrano. V prejšnjem desetletju to ni bil prvi takšen primer.
Iz Italije in Avstrije
O tem, kako so posamezniki izdelovali salame iz konj, ki niso namenjeni prehrani ljudi, smo pisali že 2012. Aprila tega leta so veterinarski inšpektorji obiskali Tomislava Pernuša iz Hotemaž pri Preddvoru ter danes že pokojnega Antona Konca z Visokega pri Kranju. Pri prvem so ugotovili, da je proizvajal izdelke iz mesa, kupljenega v redni prodaji v Avstriji, uporabil pa je tudi meso lastnega kopitarja, ki ga je brez veterinarskega pregleda zaklal doma.
Pri njem so zasegli 71,94 kilograma izdelkov in jih odpeljali na uničenje, izrekli pa so mu globo v znesku 3171,41 evra. Pernuš je, kot so nam še povedali na UVHVVR, leta 2014 dal vlogo za vpis svoje mesnice v register obratov. Vlogo so odobrili. »Tam se izvaja redni nadzor v skladu s planom UVHVVR, pri čemer večje nepravilnosti niso bile ugotovljene,« povedo. Pri Koncu pa so inšpektorji istega dne kot pri Pernušu ugotovili, da so zaklani dirkalni konji izvirali iz Italije in Slovenije, po njegovi izjavi pa jih je prvič pripeljal leta 2011. Z zbranim dokaznim materialom so prišli do sklepa, da je šlo za štiri italijanske in enega slovenskega konja, ki pa niso namenjeni prehrani ljudi.
»Proizvajal je tudi mesne izdelke, med hišno preiskavo jih je bilo zaseženih skupaj 718 kg,« nam pojasnijo na upravi in dodajo, da je bila kršitelju izrečena enotna globa v znesku 10.000 evrov. Na UVHVVR so še razkrili, da inšpektor pri nobenem od omenjenih treh primerov ni podal predlogov za uvedbo kazenskih postopkov.
Sporni čevapčiči in med
V drugi polovici lanskega leta so odmevale še afere v zvezi z odkritjem prepovedanega aditiva v čevapčičih iz mesnic nekaterih trgovskih verig pa tudi v zvezi s spornim mesom iz avstrijske klavnice Ramsauer Fleisch. Zaradi tega je več slovenskih podjetij preventivno umaknilo ter odpoklicalo meso in mesne izdelke, večinoma je šlo za svinjsko meso za nadaljnjo predelavo v ocvirke in klobase.
Izvedeli smo tudi, da so nekateri čebelarji uporabljali neregistrirane preparate za zdravljenje varoze (zajedavske bolezni čebelje družine, ki jo povzroča pršica Varroa destructor), saj so inšpektorji ostanke aktivnih učinkovin ugotovili tako v medu kot v satju. Na upravi so za POP TV pojasnili, da količine ostankov v medu ne pomenijo tveganja za zdravje potrošnikov, medtem ko izdelki iz medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, lahko pomenijo tveganje za zdravje ljudi.
