NIŽJE KAZNI
Do obsojenih preveč prijazni?
Višji sodniki so Dušanu Črnigoju in Ožbeju Marcu znižali zaporne in odpravili denarne kazni. Vrhovni sodniki so ugotovili, da so višji z odpravo kazni kršili zakon o kazenskem postopku.
Odpri galerijo
Zaradi odločitve višjega sodišča v Kopru Dušanu Črnigoju ni treba za zapahe. FOTO: Aleš Černivec
LJUBLJANA – Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega tožilstva v kazenski zadevi zoper nekdanjega predsednika uprave Primorja Dušana Črnigoja in nekdanjega vodjo kadrovske službe Ožbeja Marca. Obsojena sta, ker sta Primorju pridobila 1,8 milijona evrov premoženjske koristi.
Čeprav je vrhovno sodišče pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, da sta obsojenca dejanje storila iz koristoljubnosti, zaradi česar jima je prisodilo tudi stransko denarno kazen v višini 35 oziroma 15 tisočakov, se za Črnigoja in Marca ne bo spremenilo nič. Ker odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti ne sme biti v škodo obsojencev, jima denarne kazni dejansko ne bo treba plačati, prisojeno zaporno kazen pa bosta odslužila z družbenokoristnim delom. Vsak naj bi ga opravil 480 ur.
Marca pred dvema letoma je okrajno sodišče v Ajdovščini Črnigoja in Marca obsodilo za kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi posojila. Od aprila 2010 do junija 2011 sta Primorju pridobila skoraj 1,8 milijona evrov protipravne premoženjske koristi, ko so zavodu za zaposlovanje poslali več zahtevkov za delno povračilo izplačanih nadomestil plač za 603 delavce, ki so bili napoteni na čakanje, dejansko pa podjetje delavcev ni nikoli napotilo na čakanje.
Prvostopenjsko sodišče jima je določilo 28 mesecev zapora, Črnigoju naložilo plačilo denarne kazni 35.000 evrov, Marcu pa 15.000 evrov.
Višji sodniki v Kopru so deloma ugodili pritožbam obrambe in jima znižali zaporne kazni na 18 mesecev ter odpravili denarne kazni, saj so iz opisa kaznivega dejanja izpustili koristoljubnost. S tem so obsojencema naredili veliko uslugo, saj je izrek nižje zaporne kazni pomenil tudi, da jo lahko oba odslužita alternativno, česar sicer ne bi mogla, če bi bila obsojena na več kot dve leti zapora.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so koprski višji sodniki, s tem ko so iz prvostopenjske sodbe umaknili denarne kazni, kršili določbe kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku. »Sodba vrhovnega sodišča je pomembna za nadaljnjo ustrezno razlago pojma koristoljubnosti pri izreku stranske denarne kazni ter koristoljubnosti, povezane z zastopanjem pravnih oseb,« poudarjajo na tožilstvu.
Čeprav je vrhovno sodišče pritrdilo prvostopenjskemu sodišču, da sta obsojenca dejanje storila iz koristoljubnosti, zaradi česar jima je prisodilo tudi stransko denarno kazen v višini 35 oziroma 15 tisočakov, se za Črnigoja in Marca ne bo spremenilo nič. Ker odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti ne sme biti v škodo obsojencev, jima denarne kazni dejansko ne bo treba plačati, prisojeno zaporno kazen pa bosta odslužila z družbenokoristnim delom. Vsak naj bi ga opravil 480 ur.
Marca pred dvema letoma je okrajno sodišče v Ajdovščini Črnigoja in Marca obsodilo za kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi posojila. Od aprila 2010 do junija 2011 sta Primorju pridobila skoraj 1,8 milijona evrov protipravne premoženjske koristi, ko so zavodu za zaposlovanje poslali več zahtevkov za delno povračilo izplačanih nadomestil plač za 603 delavce, ki so bili napoteni na čakanje, dejansko pa podjetje delavcev ni nikoli napotilo na čakanje.
Sodba vrhovnega sodišča je pomembna za nadaljnjo sodno prakso.
Prvostopenjsko sodišče jima je določilo 28 mesecev zapora, Črnigoju naložilo plačilo denarne kazni 35.000 evrov, Marcu pa 15.000 evrov.
Višji sodniki v Kopru so deloma ugodili pritožbam obrambe in jima znižali zaporne kazni na 18 mesecev ter odpravili denarne kazni, saj so iz opisa kaznivega dejanja izpustili koristoljubnost. S tem so obsojencema naredili veliko uslugo, saj je izrek nižje zaporne kazni pomenil tudi, da jo lahko oba odslužita alternativno, česar sicer ne bi mogla, če bi bila obsojena na več kot dve leti zapora.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so koprski višji sodniki, s tem ko so iz prvostopenjske sodbe umaknili denarne kazni, kršili določbe kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku. »Sodba vrhovnega sodišča je pomembna za nadaljnjo ustrezno razlago pojma koristoljubnosti pri izreku stranske denarne kazni ter koristoljubnosti, povezane z zastopanjem pravnih oseb,« poudarjajo na tožilstvu.
