Do subvencij za prevoz šolarjev na nezakonit način

NOVO MESTO – Čeprav so iz družbe FS prevozi iz Žužemberka že januarja 2014, ko je stekel predkazenski postopek, vrnili 134.000 evrov kompenzacij (z obrestmi vred je bil znesek 160 tisočakov, v nasprotnem primeru je grozil celo odvzem koncesije), pa to vračilo ne pomeni, da je ugasnila kazenska odgovornost.

Šlo je za državni denar, ki je bil namenjen nerentabilnim linijam, da jih prevozniki pač ne ukinejo, a izkazalo se je, da so v tej dolenjski družbi zato, da bi ta denar pridobili, prikazovali neresnične podatke, zato je bil uveden kazenski postopek zaradi preslepitve pri pridobivanju ugodnosti. FS prevozi so namreč, tako je ugotovilo sodišče, predložili neresnične podatke, ki so izkazovali slabo poslovanje, s čimer so postali upravičeni do kompenzacij.

Da je šlo za nezakonito početje, so sprva ugotovili na okrajnem sodišču v Novem mestu, in pravni družbi naložili plačilo 45.000 evrov denarne kazni, zdaj je sodbi pritrdilo še Višje sodišče v Ljubljani, le kazen je malenkost znižalo, zdaj je ta 40.000 evrov.

Podjetje FS prevozi je med februarjem 2010 in junijem 2011 od ministrstva za promet neupravičeno pridobilo 134.000 evrov kompenzacij. Na podlagi neresničnih podatkov, je ugotovilo sodišče. Zunanji sodelavec Iztok Kunej, ki je urejal področje kompenzacij, je v ločenem kazenskem postopku, ki se je nanašal na iste posle, priznal, da je na ministrstvo pošiljal neresnične podatke in tako omogočil, da je družba FS pridobivala subvencije. Na okrajnem sodišču je bil obsojen na pogojno kazen eno leto in 11 mesecev zapora v preizkusni dobi štirih let, poleg tega je dobil še stransko kazen, plačilo tri tisoč evrov. Ločeno je postopek tekel tudi zoper družbo FS prevozi.

Družba FS prevozi iz Žužemberka je bila do leta 2006 v lasti župana občine Žužemberk Franca Škufce, a je podjetje zaradi nezdružljivosti z župansko funkcijo prodal, zdaj je tam uradno zaposlen kot komercialist, v spornem obdobju sta podjetje vodila direktorja Marko Zajec in Janez Papež. Zdaj je direktor le Papež, ki je tudi 95-odstotni lastnik družbe.

Papež je na sodišču zatrdil, da o spornih zadevah glede obračunavanja kompenzacij ni vedel ničesar, v to ni imel niti vpogleda, občasno je kaj podpisal, ni pa vedel, kaj je treba vpisati v obrazce, prav tako obtoženemu Kuneju ni dajal podatkov ali omogočil dostopa do bančnega računa družbe. Tudi Zajec je zavrnil svojo odgovornost: kot direktor ni mogel nadzirati Kuneja, ker ga ni znal, prav tako pa da se ni razumel na obrazce.

Ničesar o nepravilnostih ni vedel, tako je povedal na sodišču, niti Škufca, sicer pa da nihče od zaposlenih ni vedel, kako je treba izpolniti obrazce. Vedel pa je, da je imela družba FS sklenjeno pogodbo z Ministrstvom RS za šolstvo in šport za prevoz dijakov, a podatkov o tem, ali je družba iz tega naslova prejemala kakšne subvencije in kolikšne naj bi te bile, ni poznal.

Sodba, ki družbi FS prevozi nalaga plačilo 40.000 evrov kazni, je tako pravnomočna, njen zagovornik odvetnik Borut Škerlj pa je na vrhovno sodišče že vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo. »Predlagali smo spremembo sodbe in oprostitev oziroma razveljavitev sodbe,« je Škerlj potrdil za Slovenske novice in navedel nekaj glavnih razlogov za to potezo.


»Sodišče je širilo polje kaznivosti zunaj zakonskega okvira odgovornosti pravne osebe za ravnanja tretje osebe, ki ni bil ne direktor ne zaposleni v podjetju. Zunanji izvajalec je za družbo FS nastopal kot strokovnjak ter izkušen, delal pa je dokazano enako za več kot 20 avtobusnih podjetij v Sloveniji. Še na obravnavi je trdil, da je pravilno izpolnjeval zahtevane dokumente. Nihče v podjetju FS ni storil nič narobe, pa je družba vseeno obsojena. Direktorji so oproščeni očitka o pomanjkljivem nadzoru, nalaga pa se objektivna odgovornost za tretjo osebo, kar ni dovoljeno in širi polje kaznivosti zunaj zakona,« je še dodal Škerlj in izpostavil dejstvo, da je o kaznivem dejanju odločal sodnik, ki je sodil tudi zoper osebo, ki je priznala krivdo.

»Ustavno sodišče je za podoben primer razsodilo, da obstaja dvom o nepristranskosti sojenja v takšnih primerih. Zato sodnik ne bi smel soditi in bi se moral izločiti,« je opozoril, hkrati pa spomnil na dejstvo, da je družba FS prevozi že pred začetkom kazenskega postopka sklenila z ministrstvom zunajsodni dogovor in plačala celotno vsoto z obrestmi.
»Kazensko sodišče je zunajsodni dogovor napačno razlagalo v škodo obrambe in ni ugotavljalo dejanskega domnevnega oškodovanja in plačil, ki jih je družba prejela iz drugih naslovov.


Škode ni, ker je bilo takoj po poravnavi z ministrstvom plačano vse. Sodišče se je omejilo na mesečna poročanja in ni upoštevalo celotne pogodbe. Pogodba popolnoma varuje ministrstvo, daje pravice ministrstva, da poračunava morebitna odstopanja, če do teh pride na letni osnovi. Ministrstvo je imelo vse vzvode, da prepreči napake, kar je ne nazadnje storilo. Zato ni logike, da bi prevoznik zavestno dajal netočne podatke in tvegal kazenski postopek. Napaka je nastala v času, ko procesi še niso bili dorečeni. Po ugotovitvi napake je FS te v celoti odpravil in prekinil sodelovanje s prejšnjim izvajalcem.«
Bo pa imela obsodba negativne posledice za pravni položaj podjetja na javnih razpisih, saj se v njih zahteva nekaznovanost pravne osebe.