Domačini imajo dovolj prizorov kadavrov, poginilo na tone rib (FOTO)

Uprava za zaščito in reševanje je poročala, da je v torek okoli 13.05 na Perniškem jezeru v občini Pesnica prišlo do pogina večjega števila ptičev in rib. O dogodku so bili obveščeni: Veterinarska inšpekcija Republike Slovenije, Direkcija Republike Slovenije za vode, Zavod za ribištvo Republike Slovenije, Drava, vodnogospodarsko podjetje Ptuj, Ribiška družina Pesnica - Lenart in občina Pesnica. Pristojni organi so takoj začeli ugotavljati vzrok vnovičnega pogina živih bitij, zlasti rib, na območju Perniškega jezera.

Očitno je vzrok enak kot pretekla leta, kajti ko domačini vidijo bele napihnjene trebuhe rib ob na prvi pogled idiličnem Perniškem jezeru, vedo, da je tisti čas v letu, torej je premalo vode v jezeru in od tod pomanjkanje kisika. Težave s poginom rib v jezeru se zaradi zamuljenosti in zato nizkega vodostaja v poletnih dneh, ko so temperature visoke, ponavljajo vse od leta 2008. Skozi leta je v tem akumulacijskem jezeru poginilo že več deset ton rib, domačini pa imajo prizorov kadavrov že vrh glave.

Kljub velikemu poginu rib poznavalci razmer trdijo, da je tokratni manj obsežen, kot se spomnimo nekaterih prejšnjih. Vsekakor pa se agonija Perniškega jezera, ki trenutno nima ne upravljavca niti jasnega lastnika, nadaljuje. Potem ko podjetje Ribe Maribor nima več koncesije za ribogojstvo, so tamkajšnje ribe v pravni luknji. Sploh pa problematika pogina rib v Perniškem jezeru ni nova, le v zadnjih treh ali štirih letih niso beležili množičnih poginov v vročih poletnih mesecih. 

50 somov

V primerjavi z letom 2017, ko je poginilo vsaj pet ton rib, ali letom 2013, ko jih je poginilo kar 20 ton, je tokrat poginilo 'le' okrog 50 somov, ki so jih iz jezera že večinoma odstranili in odpeljali delavci Drave, vodnogospodarskega podjetja Ptuj. Poleg omenjenih somov je po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poginilo tudi okrog 20 ptic. Žebelj v krsto so jim zabile visoke temperature. »Prišlo je do cvetenja alg in zato tudi pomanjkanja kisika in te ribe so poginile zaradi pomanjkanja kisika,« pojasnjuje Mateja Klaneček, vodja sektorja območja Drave pri Direkciji Republike Slovenije za vode. Na MKGP so tudi pojasnili, da izkušnje iz preteklih let kažejo, da ribe poginjajo zaradi pomanjkanja kisika, ptice pa zaradi zaužitja ličink s toksinom botulizma na poginulih ribah.

Žal so tako ribe kot ptice prepuščene same sebi in vremenu, kajti če ne bi bilo suše in pomanjkanja vode omenjenih poginov najverjetneje ne bi bilo. Perniško jezero je sicer akumulacijsko jezero, ki je nastalo leta 1969 z izgradnjo pregrade na reki Pesnici pri Pernici, severovzhodno od Maribora. Namenjeno je uravnavanju vodnega režima reke in varstvu pred poplavami v porečju Pesnice ... Takrat sicer nihče ni pričakoval, da bodo imeli domačini toliko težav s smrdečimi kadavri, ki jih je tudi tokrat sredi jezera še nekaj ostalo. Kot pravi vodja Civilne iniciative za ohranitev Perniškega jezera Boža Ropič, je sredina jezera zaradi zamuljenosti težko dostopna in tja bodo morali s čolnom. Tokrat so poginjeni somi merili tudi meter in več v dolžino, v povprečju pa so tehtali od deset do dvajset kilogramov, torej gre za manjše some v primerjavi z nekaterimi trofejnimi velikani, dolgimi nad dva metra in težkimi nad 70 kilogramov, ki so še v jezeru.

Katastrofa se vleče že leta

S tovrstnimi pogini nastaja večplastna škoda, a žal nihče ne najde ustrezne rešitve. Čeprav letošnji pogin ni tako množičen kot nekateri prejšnji, je žalostno, da se tovrstne katastrofe vlečejo že leta. Srž problematike pa so pravno-zemljiška razmerja. Slavko Jarc, podžupan občine Pesnica, znova opozarja, da je občina talec spora med državo in zasebno lastnino: »Ta spor poteka že leta in dokler se ne reši, smo v bistvu na nikogaršnji zemlji, kjer ni pravega upravljavca. Zamuljenost jezera in nizek vodostaj poleti, predvsem ob vročinskih valovih, že tradicionalno poskrbita, da ribe v tem jezeru plavajo le še na hrbtih. Torej za ribe, ki so vedno znova žrtev dogajanja, ne skrbi nihče. Dokler spor ne bo rešen, bodo prepuščene same sebi in vremenu,« pove podžupan Jarc, ki je mimogrede tudi sam strasten ribič. Na občini sicer pravijo, da imajo velike načrte z jezerom, ki ga kljub vsemu ocenjujejo za turistični nebrušen diamant. A roke imajo vsaj za zdaj zvezane.

Vodja Civilne iniciative za ohranitev Perniškega jezera Boža Ropič pa pravi, da je jezero vse bolj zamuljeno: »Danes sem z balkona gledala, kako je čaplja na sredini jezera pristala. Potem veste, kako je končala.«

Koto ojezeritve so v preteklih letih zaradi številnih poginov sicer dvignili za 20 centimetrov, odgovarja vodja sektorja območja Drave. »Ojezeritev bistveno ni upadla v teh dneh, tako da tudi nas preseneča, zakaj je do pogina prišlo,« razmišlja Klanečkova, a domačini imajo tega pingponga in predvsem poginov že vrh glave in si želijo le normalnega življenja z jezerom. »Ne vem, komu bi bilo to prijetno, prvič na pogled, drugič pa tudi smrdi, zraven tega pa je lahko tudi bolezen, saj taka razpadajoča trupla v vodi prinašajo samo slabo, nič kaj dobrega,« pa dodaja Ropičeva.