Drnovškov tat spet za rešetkami

V Mercatorju v Slovenčevi ulici so policisti pred dvema mesecema obravnavali premoženjsko kaznivo dejanje: 42-letni Zlatan Velić je hotel iz trgovine odkorakati s polno nakupovalno torbo na kolesih. Privoščil si je 17 paketov ribjih konzerv rio mare in tri pakete pralnega praška ariel v kapsulah. Toda plačal ni, in to je tatvina.

Z nožem proti mesarju

Tisto, kar je Velić storil nato, pa ni več samo tatvina, ampak še hujše kaznivo dejanje, in sicer roparska tatvina. Zatulil je namreč alarm in pred izhodom ga je prestregel prodajalec Raci D., prijel za voziček ter mu rekel, naj pokaže, kaj ima v torbi. Velić je začel vpiti, da se nima pravice dotikati njegovega vozička, ter mu ga poskušal iztrgati, Raciju je na pomoč priskočil mesar Radenko Z., Velić pa je izvlekel nož ter siknil: »Pustita moj voziček, sicer vaju bom napičil!«

Zgodba ne bi bila nič posebnega, take stvari se na Slovenskem dogajajo vsak dan, toda posebna je ravno zaradi Zlatana Velića. Je namreč karierni nepridiprav. Ko je leta 1997 še skoraj kot golobradec pobegnil iz prevzgojnega doma v Radečah, so o njem poročali kot o mladeniču, ki je nevaren za premoženje ljudi, saj je imel do tedaj na vesti že kar 475 premoženjskih kaznivih dejanj. Pozneje je zablestel s krajo prenosnika Gibanja za pravičnost in razvoj, ki ga je vodil predsednik republike Janez Drnovšek, nazadnje pa je bilo o njem slišati pred nekaj leti, ko je poskušal na sodniji zagotoviti lažen alibi roparju sefov SKB Dejanu Vidmarju.

Leta 2018 si je nabral več kot ducat tatvin in ropov, potem pa se je še zdaleč ne prvič v življenju znašel za zapahi. Zaradi kopice kaznivih dejanj je bil obsojen na dve leti in deset mesecev zapora, 6. marca letos pa so ga predčasno izpustili iz zapora na Dobu. Na prostosti je zdržal pičel mesec, 7. aprila se je torej po roparski tatvini v Mercatorju znova znašel v ječi.

Rad bi bil neprišteven

Če je kdo sinonim za specialnega povratnika, je to zagotovo Velić, zato se je zdela včerajšnja ponudba tožilke Tanje Ahčan več kot velikodušna: roparska tatvina se po zakonu kaznuje z zaporom od enega do desetih let, če bi 42-letnik na predobravnavnem naroku pred sodnikom Zvjezdanom Radonjićem krivdo priznal, pa bi jo odnesel z desetimi meseci zapora. Ob tem zanj celo ne bi preklicali ene od pogojnih obsodb na tri mesece zapora.


Velić je začel ob taki ponudbi modrovati, da se mu zdi prestroga in da bi se strinjal s šestimi meseci zapora, kajti po desetih bo zagotovo znova zabredel v težave. To bo resnici na ljubo tako ali tako, pa če bo sedel pol leta ali pet. Na prostosti pač ne zna živeti in vedno znova si nakoplje kak greh. Sodnika je nato zaprosil za en mesec časa, da premisli o ponujeni kazni. Bilo mu je odobreno, na sodniji se bodo znova srečali 8. julija, sodnik pa je dal tožilki nalogo, naj do takrat premisli o tem, kakšno kazen bo zahtevala, če Velić kljub trdnim dokazom proti njemu krivde ne bo priznal ter bo rinil v sojenje. Seveda bo ta precej višja od včerajšnje ponudbe, ko sodnik ni hotel niti slišati o še eni Velićevi prošnji: »Ali bi bilo mogoče, da me pregleda psihiater?« Očitno bi bil rad neprišteven.