Duhovniku odškodnina

Željko Lubarda, nekdanji paroh ljubljanske župnije Srbske pravoslavne cerkve (SPC), ki je med drugim opozoril na domnevne nepravilnosti v ljubljanski župniji SPC oziroma pri gradnji kulturno-pastoralnega centra za vernike, zaradi česar se je v kazenskem postopku znašel njegov predhodnik Peran Bošković, je bil žrtev sistematičnega trpinčenja nekdanjega delodajalca. Za ljubljanskim delovnim sodiščem je to potrdilo še višje delovno sodišče. Ravnanje delodajalca pred leti namreč nedvomno ustreza vsem znakom šikaniranja.

Lubarda je Boškovića nasledil na položaju paroha ljubljanske župnije SPC leta 2012, dve leti pozneje pa je imel sklenjeno tudi pogodbo o zaposlitvi za nedoločen in polni delovni čas. Ko je kmalu po nastopu službe ugotovil domnevne nepravilnosti pri vodenju Cerkvene občine Ljubljana v času njegovega predhodnika, jih je po nalogu zagrebško-ljubljanskega metropolita Jovana Pavlovića začel preiskovati, svoje sume storitve kaznivih dejanj v škodo SPC pa je junija 2012 v soglasju s Pavlovićem povzel v kazenski ovadbi.

Pometanje pod preprogo

Za Lubardo se je začelo zapletati, ko si je SPC naknadno premislila in poskušala zadevo pomesti pod preprogo. Pavlović je od njega zahteval umik ovadbe, češ da se s tem sramoti SPC, kar pa ni bilo mogoče, saj gre za uradno pregonljivo kaznivo dejanje. Nezadovoljstvo svojih nadrejenih zaradi sproženega kazenskega postopka zoper Boškovića je Lubarda začutil kmalu.
Magistra teologije in očeta štirih mladoletnih otrok so sredi oktobra 2013 razrešili s položaja ter ga namestili za začasnega župnika v Kočevju in pozneje v Novo mesto. Ko so ga že po sedmih mesecih nameravali premestiti v Koprivnico na Hrvaškem, je to odklonil. Odgovor nadrejenih je bila prepoved opravljanja duhovniške službe, junija 2016 pa so ga odpustili iz poslovnih razlogov.


Zaradi odpovedi je sprožil delovni spor, ki pa se je končal s poravnavo, tožbo je vložil tudi zaradi domnevnega šikaniranja in po mnenju delovnega sodišča tudi dokazal, da je bil vzrok za začetek njegovega sistematičnega trpinčenja ravno v tem, da je še kot zakoniti zastopnik SPC aktivno sodeloval v kazenskem pregonu Boškovića. Za premestitve namreč ni obstajal objektivno utemeljen razlog in niso ga premeščali zaradi potrebe službe. Za nekatera druga ravnanja delodajalca, ki jih je Lubarda prav tako doživljal kot mobing, pa sodišče ni ugotovilo, da spadajo v trpinčenje.

Bošković pravnomočno obsojen

Da Lubardovi očitki niso bili iz trte izviti, potrjuje tudi nedavna odločitev ljubljanskega višjega sodišča, ki je potrdilo obsodilno sodbo za Boškovića. Zaradi poneverbe oziroma neupravičene porabe cerkvenega denarja so mu izrekli kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, v enem letu od pravnomočnosti sodbe pa mora povrniti 33.689 evrov, kolikor je med 25. januarjem 2007 in 27. decembrom 2011 zase in za svojo družino zapravil, ko je s cerkvenim denarjem plačeval račune, ki jih ne bi smel. Od naročnine za časopise, dopolnilnega in življenjskega zavarovanja, računov za telefon, kabelsko televizijo, mobilni telefon in drugo.

Po mnenju višjega delovnega sodišča je pravilna tudi višina prisojene odškodnine, ki jo mora SPC – Cerkvena občina Ljubljana plačati Lubardi: 13 tisočakov. Ker mu za del leta 2014 oziroma 2015 niso plačevali potnih stroškov, mu morajo zanje izplačati dobrih pet tisočakov, vse to z zakonskimi zamudnimi obrestmi od februarja 2016, povrhu pa mu morajo vrniti 2700 evrov stroškov pravdnega postopka, saj mu je višje sodišče priznalo še stroške izvedenca v celoti.