NEPRIŠTEVEN
Dvojnega morilca naj bi 30 dni opazovala tričlanska komisija
Marko Abram, ki je obglavil babico in brata, se včeraj ni izrekel o krivdi. Iščejo odgovor na vprašanje, zakaj je na psihiatriji, če res ni bolan.
Odpri galerijo
KOPER – Na koprsko sodnijo so ga pripeljali z mariborske enote za forenzično psihiatrijo, kjer so priporniki in obsojenci z duševnimi motnjami in boleznimi, toda 35-letni akter enega najhujših letošnjih zločinov na Slovenskem za čas svojega dejanja ne velja za neprištevnega. In ravno ko se je okrožna kazenska sodnica Barbara Franca pripravljala, da bi Marka Abrama z Lukovca v občini Komen na predobravnavnem naroku pobarala o tem, ali očitke na svoj račun priznava, je s stola vrglo njegovega odvetnika Gorazda Gabriča: "Saj je krivdo že priznal, vendar je povedal, da mu je to naročil nekdo tretji."
Umora zagrešil na grozovit način
Končalo pa se je tako, da tožilka Tamara Pahor včeraj ni predstavila obtožbe na Abramov račun, tako da še vedno obstaja le neuradna verzija o tragediji, ki jo je zagrešil 20. marca. Tedaj naj bi s sekiro (ali kladivom) umoril 31-letnega brata Maria in njuno 80-letno babico Marico, po umoru pa ju obglavil in glavi sežgal v centralni peči. Nato je poklical policiste, naj pridejo na Lukovec, kjer sta v hiši trupli, da pa se sicer v vasi nič ne dogaja in da lahko zato pridejo v miru.
Od vsega začetka se je postavljalo vprašanje o morilčevi (ne)prištevnosti. Že na zaslišanju v predkazenskem postopku je namreč Abram nerazumno besedičil o kompleksni zgodbi, ki je ne bi nihče razumel, o prizorih iz Stare zaveze in o glasovih iz onstranstva. Odločilno pa je bilo izvedensko mnenje psihiatra Mladena Vrabiča, ki je zanj mnenja, da je bil med dejanjem bistveno zmanjšano prišteven, sicer pa pri njem ni opazil znakov kakšne konkretne duševne bolezni. Psihiater je prav tako mnenja, da je sposoben za sodelovanje na glavni obravnavi.
In ker Abram po psihiatrovem prepričanju ni bil neprišteven, to pomeni, da je tudi kazensko odgovoren za svoje početje, proti njemu je torej pravnomočna vložena obtožba zaradi kaznivih dejanj dveh umorov na zahrbten in grozovit način.
Kakšno diagnozo so mu postavili?
Abram je včeraj deloval malce odsotno, vendar pa je razumno odgovarjal, ko ga je sodnica spraševala po osebnih podatkih. V sodni dvorani je bil tudi psihiater Vrabič. In ko bi se torej moral začeti predobravnavni narok, je Abramov zagovornik Gabrič pojasnil, da obramba z Vrabičevim mnenjem ni niti najmanj zadovoljna, saj naj bi ga pred nekaj meseci spisal po le nekajminutnem pregledu klienta, pri tem pa naj sploh ne bi upošteval dokumentacije z mariborske forenzične psihiatrije.
Gabrič, ki je prepričan, da je bil njegov klient med umorom absolutno neprišteven, se je vprašal še, ali je ta sploh sposoben za smiselno sodelovanje na predobravnavnem naroku. V skladu z zakonom o kazenskem postopku je zato sodnici predlagal, da naj se Abrama na psihiatriji 30 dni spremlja in se zanj postavi tričlansko komisijo za izvedeniška mnenja medicinske fakultete v Ljubljani (dva psihiatra in enega psihologa). Ta naj nato poda celovito mnenje o duševnem stanju obdolženca, predvsem pa naj odgovori na vprašanje, ali se je sploh sposoben izreči o krivdi. "Problem je subjektivni odnos do samega kaznivega dejanja, ali je obdolženi razumel, kaj je v tistem trenutku želel in kaj je naredil," pravi Gabrič.
Potem so se za nekaj ur zaprla vrata sodne dvorane, o vsem skupaj so se namreč brez prisotne javnosti pogovarjali s psihiatrom Vrabičem. Ta se je sicer še prej začudil, ali bi bilo predlog obrambe sploh mogoče izpeljati: "Na fakulteti mesta, da bi ga opazovali 30 dni, nimajo, komisija pa je v Ljubljani..."
Ob koncu sodnega dneva so narok prekinili do 25. januarja, sodnica je Vrabiču naložila, naj dopolni svoje izvedensko mnenje, še prej pa pridobi podatke o tem, kakšno terapijo na forenzični psihiatriji prejema Abram ter ali in kakšno diagnozo so mu postavili v Mariboru. Malce je resnici na ljubo zares nenavadno, da bi nekdo, pri katerem izvedenec torej ni zaznal znakov konkretne duševne bolezni, ukrep pripora pristajal tam, kjer zdravijo ravno duševne bolnike.
Umora zagrešil na grozovit način
Končalo pa se je tako, da tožilka Tamara Pahor včeraj ni predstavila obtožbe na Abramov račun, tako da še vedno obstaja le neuradna verzija o tragediji, ki jo je zagrešil 20. marca. Tedaj naj bi s sekiro (ali kladivom) umoril 31-letnega brata Maria in njuno 80-letno babico Marico, po umoru pa ju obglavil in glavi sežgal v centralni peči. Nato je poklical policiste, naj pridejo na Lukovec, kjer sta v hiši trupli, da pa se sicer v vasi nič ne dogaja in da lahko zato pridejo v miru.
Od vsega začetka se je postavljalo vprašanje o morilčevi (ne)prištevnosti. Že na zaslišanju v predkazenskem postopku je namreč Abram nerazumno besedičil o kompleksni zgodbi, ki je ne bi nihče razumel, o prizorih iz Stare zaveze in o glasovih iz onstranstva. Odločilno pa je bilo izvedensko mnenje psihiatra Mladena Vrabiča, ki je zanj mnenja, da je bil med dejanjem bistveno zmanjšano prišteven, sicer pa pri njem ni opazil znakov kakšne konkretne duševne bolezni. Psihiater je prav tako mnenja, da je sposoben za sodelovanje na glavni obravnavi.
In ker Abram po psihiatrovem prepričanju ni bil neprišteven, to pomeni, da je tudi kazensko odgovoren za svoje početje, proti njemu je torej pravnomočna vložena obtožba zaradi kaznivih dejanj dveh umorov na zahrbten in grozovit način.
Kakšno diagnozo so mu postavili?
Abram je včeraj deloval malce odsotno, vendar pa je razumno odgovarjal, ko ga je sodnica spraševala po osebnih podatkih. V sodni dvorani je bil tudi psihiater Vrabič. In ko bi se torej moral začeti predobravnavni narok, je Abramov zagovornik Gabrič pojasnil, da obramba z Vrabičevim mnenjem ni niti najmanj zadovoljna, saj naj bi ga pred nekaj meseci spisal po le nekajminutnem pregledu klienta, pri tem pa naj sploh ne bi upošteval dokumentacije z mariborske forenzične psihiatrije.
Gabrič, ki je prepričan, da je bil njegov klient med umorom absolutno neprišteven, se je vprašal še, ali je ta sploh sposoben za smiselno sodelovanje na predobravnavnem naroku. V skladu z zakonom o kazenskem postopku je zato sodnici predlagal, da naj se Abrama na psihiatriji 30 dni spremlja in se zanj postavi tričlansko komisijo za izvedeniška mnenja medicinske fakultete v Ljubljani (dva psihiatra in enega psihologa). Ta naj nato poda celovito mnenje o duševnem stanju obdolženca, predvsem pa naj odgovori na vprašanje, ali se je sploh sposoben izreči o krivdi. "Problem je subjektivni odnos do samega kaznivega dejanja, ali je obdolženi razumel, kaj je v tistem trenutku želel in kaj je naredil," pravi Gabrič.
Potem so se za nekaj ur zaprla vrata sodne dvorane, o vsem skupaj so se namreč brez prisotne javnosti pogovarjali s psihiatrom Vrabičem. Ta se je sicer še prej začudil, ali bi bilo predlog obrambe sploh mogoče izpeljati: "Na fakulteti mesta, da bi ga opazovali 30 dni, nimajo, komisija pa je v Ljubljani..."
Ob koncu sodnega dneva so narok prekinili do 25. januarja, sodnica je Vrabiču naložila, naj dopolni svoje izvedensko mnenje, še prej pa pridobi podatke o tem, kakšno terapijo na forenzični psihiatriji prejema Abram ter ali in kakšno diagnozo so mu postavili v Mariboru. Malce je resnici na ljubo zares nenavadno, da bi nekdo, pri katerem izvedenec torej ni zaznal znakov konkretne duševne bolezni, ukrep pripora pristajal tam, kjer zdravijo ravno duševne bolnike.