ŠE VEDNO NA PROSTOSTI
Enajstletni žrtvi pedofil iz Tržiča podaril vibrator
Lani obsojeni pedofil iz Tržiča je še na prostosti. Sorodniki žrtve ogorčeni, saj obstaja ponovitvena nevarnost.
Odpri galerijo
Leta 2015 je bil na kranjskem sodišču predobravnavni narok proti Tržičanu, ki očitanega dejanja po obtožnici tožilstva ni priznal. Sojenje je nato potekalo do novembra lani, ko je sodnica Milena Turuk storilcu iz čevljarskega mesta odmerila tri leta in štiri mesece zaporne kazni. Čeprav je bil obsojen zaradi spolnih prestopkov zoper mladoletne osebe, je po enem letu od obsodbe še vedno na prostosti.
Prva dejanja domnevnega pedofilskega zločina segajo skoraj desetletje v preteklost. Ostal je skrit pred javnostjo, o imenih se zaradi zaščite žrtve ne govori. »Naš kraj je majhen, vsi Tržičani vedo, kdo je, sploh zaradi tega, ker je bil javna osebnost, vpet v lokalno politiko,« nam je pred časom, ko smo raziskovali ozadje tržiškega pedofilskega dogajanja, povedal dedek žrtve. »Vnukinja je imela komaj dopolnjenih osem let, ko se je začelo, torej mineva že deveto leto. Tri leta pozneje smo šele spregledali njegovo početje, saj ga je spretno in ob pomoči groženj dolgo prikrival.«
Dedek je razložil, da je storilec povezan z družino: »Dekličina babica je njegova življenjska sopotnica, zato je imel vnukinjo v varstvu.« Zaupanje, tako trdi dedek, je pedofil, takšne besede je uporabil, nagnusno zlorabil: »Spolnega odnosa ni bilo, ga je pa morala vnukinja božati po spolovilu, hkrati jo je otipaval tudi on. Ob vsem tem ji je, da ga ne bi izdala, grozil.«
Kako je prišlo do razkritja? Žrtev je imela, kot je to v navadi pri deklicah v odraščajoči dobi, dobro prijateljico in zaupnico. Med pogovorom ji je odkrila delček početja starejšega gospoda, pri katerem je bila včasih v varstvu. Dekličina najboljša prijateljica je o nenavadnem odnosu doma povedala svoji mami. Informacije je dobil center za socialno delo v Tržiču, prav tako policija. Šlo naj bi za anonimno prijavo, kot je povedal naš vir blizu organov pregona. Med preiskavo se je izvedelo marsikaj, med drugim to, da je žrtev od storilca za darilo ob božiču prejela sladkarije in, – saj ne boste verjeli – spolno igračko za odrasle. Pravi vibrator! Čeprav je štela šele enajst let.
Ko bi moral storilec na policijo na razgovor, se je zaprl v garažo in si v vozniško kabino napeljal izpušni plin. »Samomor mu je spodletel,« pove dedek žrtve. »Sicer pa dvomim, da je imel resen namen, hotel je le dramo in se prikazati kot žrtev. Ko so ga prepeljali v ljubljanski klinični center, je menda še enkrat neuspešno dvignil roko nase. Kot da bi uprizarjal gledališko igro.«
Storilca so nato premestili v psihiatrično bolnišnico v Begunjah. Tam je bil tri mesece. »Sam osebno sem napisal pismo vodstvu psihiatrične bolnišnice, podrobno sem opisal dogajanje ter dodal, da ga imajo le na stanovanju. Dobil je namreč prepoved približevanja in niti domov ni smel. Bil sem jezen, podobno pisanje sem poslal še na zavod za zdravstveno zavarovanje. Po tistem so mu hitro pokazali izhodna vrata. Žal pa se je moja bivša odločila in ga vzela nazaj pod svojo streho. Kako smo se ob tem počutili drugi člani družine, si lahko samo mislite.«
Odvetnik obsojenega je povedal, da je pritožba na višje sodišče utemeljena. Po njegovem prvostopenjsko sodišče ni obravnavalo dogajanja kot celote, kdaj bo izreklo odločitev, ne ve.
3
leta in štiri mesece zapora so mu dosodili.
leta in štiri mesece zapora so mu dosodili.
Prva dejanja domnevnega pedofilskega zločina segajo skoraj desetletje v preteklost. Ostal je skrit pred javnostjo, o imenih se zaradi zaščite žrtve ne govori. »Naš kraj je majhen, vsi Tržičani vedo, kdo je, sploh zaradi tega, ker je bil javna osebnost, vpet v lokalno politiko,« nam je pred časom, ko smo raziskovali ozadje tržiškega pedofilskega dogajanja, povedal dedek žrtve. »Vnukinja je imela komaj dopolnjenih osem let, ko se je začelo, torej mineva že deveto leto. Tri leta pozneje smo šele spregledali njegovo početje, saj ga je spretno in ob pomoči groženj dolgo prikrival.«
Dedek je razložil, da je storilec povezan z družino: »Dekličina babica je njegova življenjska sopotnica, zato je imel vnukinjo v varstvu.« Zaupanje, tako trdi dedek, je pedofil, takšne besede je uporabil, nagnusno zlorabil: »Spolnega odnosa ni bilo, ga je pa morala vnukinja božati po spolovilu, hkrati jo je otipaval tudi on. Ob vsem tem ji je, da ga ne bi izdala, grozil.«
Kako je prišlo do razkritja? Žrtev je imela, kot je to v navadi pri deklicah v odraščajoči dobi, dobro prijateljico in zaupnico. Med pogovorom ji je odkrila delček početja starejšega gospoda, pri katerem je bila včasih v varstvu. Dekličina najboljša prijateljica je o nenavadnem odnosu doma povedala svoji mami. Informacije je dobil center za socialno delo v Tržiču, prav tako policija. Šlo naj bi za anonimno prijavo, kot je povedal naš vir blizu organov pregona. Med preiskavo se je izvedelo marsikaj, med drugim to, da je žrtev od storilca za darilo ob božiču prejela sladkarije in, – saj ne boste verjeli – spolno igračko za odrasle. Pravi vibrator! Čeprav je štela šele enajst let.
Ko bi moral storilec na policijo na razgovor, se je zaprl v garažo in si v vozniško kabino napeljal izpušni plin. »Samomor mu je spodletel,« pove dedek žrtve. »Sicer pa dvomim, da je imel resen namen, hotel je le dramo in se prikazati kot žrtev. Ko so ga prepeljali v ljubljanski klinični center, je menda še enkrat neuspešno dvignil roko nase. Kot da bi uprizarjal gledališko igro.«
Storilca so nato premestili v psihiatrično bolnišnico v Begunjah. Tam je bil tri mesece. »Sam osebno sem napisal pismo vodstvu psihiatrične bolnišnice, podrobno sem opisal dogajanje ter dodal, da ga imajo le na stanovanju. Dobil je namreč prepoved približevanja in niti domov ni smel. Bil sem jezen, podobno pisanje sem poslal še na zavod za zdravstveno zavarovanje. Po tistem so mu hitro pokazali izhodna vrata. Žal pa se je moja bivša odločila in ga vzela nazaj pod svojo streho. Kako smo se ob tem počutili drugi člani družine, si lahko samo mislite.«
Nemara pa si je že našel drugo, nemočno mlajšo žrtev. Ima izjemno moč prepričevanja in manipulacije.
Domači so ogorčeni, ker pristojni takoj po izrečeni sodbi obsojenega niso odpeljali v zapor. Menijo, da bi se lahko pritoževal čez sodbo izza zapahov, ne pa da še vedno uživa na svobodi. »Vnukinja je zdaj skorajda polnoletna, a še vedno s seboj nosi travmo. Opazi se strah, nesproščenost. Moral bi biti odstranjen iz lokalne skupnosti, nepreklicno. Tako pa je na prostosti. Nihče nas ne bo prepričal, da ne obstaja ponovitvena nevarnost. Nemara pa si je že našel drugo, nemočno mlajšo žrtev. Ima izjemno moč prepričevanja in manipulacije.« Od dedka še slišimo: »Ne vem, ali se temu lahko tako reče, ampak res je najbolj smešno pri tem, da se okoli, po našem predelu Tržiča, hvali, da če bo priden, bo dobil samo pogojno kazen ali samo opomin. Kot da ne bi storil nič omembe vrednega, kot da bi storil le prometni prekršek. Ampak za taka dejanja ni milosti, ni oprostitve, 173. člen kazenskega zakonika v prvem odstavku predvideva zaporno kazen. Dobil je minimalno, kar zahteva zakon. A še vedno je na prostosti zaradi nekih pritožb. Pa kdo je tu nor?«
Odvetnik obsojenega je povedal, da je pritožba na višje sodišče utemeljena. Po njegovem prvostopenjsko sodišče ni obravnavalo dogajanja kot celote, kdaj bo izreklo odločitev, ne ve.