POD BUKVIJO
FOTO: Na poti iz trgovine je zmrznil
65-letni Mirko Kukec se je v soboto odpravil po nakupih. Našli so ga v torek v haloškem blatu 700 metrov pred domom.
Odpri galerijo
Domačija, na kateri je živel Mirko Kukec. Fotografije: Aleš Andlovič
ZAVRČ – Vasica Korenjak v Halozah je od predvčerajšnjim zavita v črno. Sosedje le odkimavajo z glavo, saj ne morejo verjeti, kaj se je primerilo 65-letnemu Mirku Kukcu, ki je zmrznil v gozdu, nedaleč od doma.
Ležal pod bukvijo
Sobotno jutro se je za upokojenega Mirka Kukca, ki ima sicer korenine na sosednjem Hrvaškem, začela povsem običajno. Že zjutraj se je peš odpravil v bližnji, slabih pet kilometrov oddaljen Zavrč. »Zadnje čase je hodil peš ali občasno uporabljal avtobus, če ga je v dolini slučajno ujel. Pred leti je imel majhen motor, s katerim se je prevažal naokoli. A še s tem vedno zelo počasi in previdno. Pred časom si je iz svoje pokojnine kupil drug motor, a ga ni mogel več uporabljati. Njegovo zdravje je bilo že preveč načeto, da bi lahko sedel nanj,« nam je včeraj dejal eden od sosedov.
Partnerici Štefki Vesenjak, s katero je nesrečni Mirko živel pod skupno streho, naj bi v soboto zjutraj dejal, da gre v trgovino v Zavrč. Toda vrnil se ni. Čeprav ni bilo v njegovi navadi, da bi (pre)dolgo ostajal zdoma, sploh pa ne čez noč, ga družica po naših podatkih ni začela iskati. Šele v torek naj bi se ženska, ki je v svoji življenjski knjigi že tudi obrnila 70. list, odločila, da zadevo nekoliko resneje razišče. Spustila se je po strmi poti skozi haloške gozdove v dolino in dobrih 700 metrov od njunega doma naletela na Mirka. Ves blaten je ležal pod bukvijo.
Vsa pretresena je stekla do sorodnikov in ti so o najdbi trupla obvestili policiste. Prestrašena ženska – ki smo jo včeraj doma zaman iskali – je nato, smo izvedeli, može v modrem in mrtvoglednika iz zdravstvenega doma na Ptuju popeljala do mesta, kjer je našla svojega Mirka. »Mrtvoglednik, ki je pregledal pokojnega, na truplu ni našel znakov nasilja in je odredil sanitarno obdukcijo. Po ugotovitvah obducentov je umrl že v soboto popoldne, verjetni vzrok smrti pa je podhladitev,« je dejal Miran Šadl z mariborske policijske uprave. Spomnimo, da je bila sobota hladna, močno je deževalo in vsa Slovenija se je pripravljala na novo pošiljko snega.
Mirko Kukec in Štefka Vesenjak sta v starejši butani hiši živela zadnjih 20 let. Spoznala sta se, ko je Štefka postala vdova. Sosedje Mirka poznajo kot pridnega in delavnega človeka. »Bil je prava dobričina. Zaslužil si je svojo pokojnino. Imel je predpisano delovno dobo od prvega do zadnjega dne. Delal je v skladišču Slovenskih železnic na Ptuju. Tam je z vagonov razlagal robo, ki je prišla v skladišče. Ko sva se enkrat pogovarjala, mi je dejal, da si ne želi v pokoj, češ da bi najraje še naprej delal na železnici,« nam je pripovedoval sosed.
Njegovi znanci so nam znali povedati, da se je Mirko v zadnjih tednih vedel zelo nevsakdanje. Tako je nekega dne iz hiše prišel v copatih in tako obut stopical po neutrjeni, travnati poti vse do glavne ceste, ki se vije tik ob meji s Hrvaško. Čeprav je bilo zunaj mrzlo, temperature so pogosto padale pod ledišče, je menda naokrog pešačil še vedno lahkotno oblečen, kot da smo še sredi pomladi. In tako pomanjkljivo oblečen naj bi se tudi minulo soboto odpravil v trgovino, a se nikoli več ni vrnil domov. Mobilnega telefona ni imel, da bi lahko sam priklical pomoč.
Ležal pod bukvijo
Sobotno jutro se je za upokojenega Mirka Kukca, ki ima sicer korenine na sosednjem Hrvaškem, začela povsem običajno. Že zjutraj se je peš odpravil v bližnji, slabih pet kilometrov oddaljen Zavrč. »Zadnje čase je hodil peš ali občasno uporabljal avtobus, če ga je v dolini slučajno ujel. Pred leti je imel majhen motor, s katerim se je prevažal naokoli. A še s tem vedno zelo počasi in previdno. Pred časom si je iz svoje pokojnine kupil drug motor, a ga ni mogel več uporabljati. Njegovo zdravje je bilo že preveč načeto, da bi lahko sedel nanj,« nam je včeraj dejal eden od sosedov.
Korenjak leži na meji s Hrvaško.
Partnerici Štefki Vesenjak, s katero je nesrečni Mirko živel pod skupno streho, naj bi v soboto zjutraj dejal, da gre v trgovino v Zavrč. Toda vrnil se ni. Čeprav ni bilo v njegovi navadi, da bi (pre)dolgo ostajal zdoma, sploh pa ne čez noč, ga družica po naših podatkih ni začela iskati. Šele v torek naj bi se ženska, ki je v svoji življenjski knjigi že tudi obrnila 70. list, odločila, da zadevo nekoliko resneje razišče. Spustila se je po strmi poti skozi haloške gozdove v dolino in dobrih 700 metrov od njunega doma naletela na Mirka. Ves blaten je ležal pod bukvijo.
Zadnje čase je hodil peš ali občasno uporabljal avtobus, če ga je v dolini slučajno ujel.
Vsa pretresena je stekla do sorodnikov in ti so o najdbi trupla obvestili policiste. Prestrašena ženska – ki smo jo včeraj doma zaman iskali – je nato, smo izvedeli, može v modrem in mrtvoglednika iz zdravstvenega doma na Ptuju popeljala do mesta, kjer je našla svojega Mirka. »Mrtvoglednik, ki je pregledal pokojnega, na truplu ni našel znakov nasilja in je odredil sanitarno obdukcijo. Po ugotovitvah obducentov je umrl že v soboto popoldne, verjetni vzrok smrti pa je podhladitev,« je dejal Miran Šadl z mariborske policijske uprave. Spomnimo, da je bila sobota hladna, močno je deževalo in vsa Slovenija se je pripravljala na novo pošiljko snega.
Brez telefona
Poznavalci razmer so prepričani, da se je Mirko Kukec tragičnega sobotnega dopoldneva vračal z nakupa v Zavrču. Med vzpenjanjem po strmem klancu mu je na razmočeni in spolzki podlagi najverjetneje spodrsnilo. Padel je po tleh, a še zdaleč ni bil nemudoma mrtev. Ne samo zaradi rezultatov patologov, ki predvidevajo, da je umrl v popoldanskih urah minule sobote, tudi zaradi blatnih oblačil pokojnega gre sklepati, da se je več ur boril, se pobiral, in poskušal nadaljevati pot ali priklicati pomoč. Toda tudi njegovi morebitni klici na pomoč bi v haloški vasici Korenjak najverjetneje ostali neuslišani, saj je večina hiš v teh zimskih dneh praznih. Zraven trupla pokojnega Mirka Kukca so našli nakupovalno vrečko, v njej pa meso, kruh, mleko in klobase, ki jih je nameraval odnesti domov.Tukaj so našli 65-letnika.
Mirko Kukec in Štefka Vesenjak sta v starejši butani hiši živela zadnjih 20 let. Spoznala sta se, ko je Štefka postala vdova. Sosedje Mirka poznajo kot pridnega in delavnega človeka. »Bil je prava dobričina. Zaslužil si je svojo pokojnino. Imel je predpisano delovno dobo od prvega do zadnjega dne. Delal je v skladišču Slovenskih železnic na Ptuju. Tam je z vagonov razlagal robo, ki je prišla v skladišče. Ko sva se enkrat pogovarjala, mi je dejal, da si ne želi v pokoj, češ da bi najraje še naprej delal na železnici,« nam je pripovedoval sosed.
4
dni je truplo Mirka Kukca ležalo v gozdu.
dni je truplo Mirka Kukca ležalo v gozdu.
Njegovi znanci so nam znali povedati, da se je Mirko v zadnjih tednih vedel zelo nevsakdanje. Tako je nekega dne iz hiše prišel v copatih in tako obut stopical po neutrjeni, travnati poti vse do glavne ceste, ki se vije tik ob meji s Hrvaško. Čeprav je bilo zunaj mrzlo, temperature so pogosto padale pod ledišče, je menda naokrog pešačil še vedno lahkotno oblečen, kot da smo še sredi pomladi. In tako pomanjkljivo oblečen naj bi se tudi minulo soboto odpravil v trgovino, a se nikoli več ni vrnil domov. Mobilnega telefona ni imel, da bi lahko sam priklical pomoč.
