RANJEN MEDVED
FOTO: Po štirih letih še ne vedo, kdo je ustrelil Timija
V Živalskem vrtu Rožman na Vrzdencu sredi noči hudo ranili medveda. Lastnik Jože Rožmanec pravkar pripeljal tri sibirske tigre.
Odpri galerijo
HORJUL – Pred par dnevi so minila štiri leta, odkar se je nepridiprav v živalskem vrtu Zoo Park Rožman na Vrzdencu pri Horjulu ponoči priplazil med obore in kletke, v katerih so mirno spale živali, in ustrelil medveda Tima.
Spomnimo, tisto soboto je ustanovitelj in skrbnik zavetišča – vrta za zavržene in pozabljene živali Jože Rožmanec kot običajno krmil živali. Bilo je običajno toplo poletno jutro, v gozdu malo hladneje, saj sonce še ni močno pritisnilo na krošnje dreves, pod katerimi so pivkale, pele, rezgetale, cvilile in javkale živali.
»Nič posebnega nisem opazil, živali so me bile vesele kot običajno.« A ko se je sredi poti s samokolnico obrnil proti kletki rjavega medveda Tima, ki je razveseljeval otroke, se je zgrozil.
»Kletka je bila vsa krvava. Streslo me je, saj sem pomislil, da je koga potegnil k sebi.«
Nato ni opazil nič takega, a od kod kri? Z vodo je začel izpirati kletko, Tim pa je vstal in pritekel k njemu, saj je pričakoval jutranji posladek.
»Takoj sem videl, da krvavi. Poklical sem veterinarja bioenergetika in policiste.« Slednji so bili po njegovih besedah sprva precej cinični.
»Eden od policistov me je vprašal, ali menim, da gre za strelno poškodbo ... ja, tako smo začeli.«
Policisti in kriminalisti so kraj zločina preiskovali tri dni, nato so odšli in nikoli več v štirih letih do danes ni nihče, tako Rožmanec, zastavil dodatnega vprašanja, poklical za dodatno informacijo.
Tima so veterinarji oskrbeli. »Rana se je dobro zacelila, a glava ni v redu. Po streljanju se je začel gristi in s kremplji sam sebi povzročati rane. Posledice so ostale.«
Rožmanec se je na viški policiji večkrat pozanimal, kaj se dogaja v tem postopku, odgovorili so mu, da delajo na primeru, da preiskujejo, da traja. »Drugič spet da ni pravega kriminalista v službi, ki naj bi bil odgovoren za ta primer. Nikoli pa nič konkretnega.« Seveda niti pisno ni dobil nobenega odgovora ali razlage, poročila o dogodku.
Rožmanca močno moti, da policija ni naredila nič, čeprav se je streljalo 50 metrov od hiše.
»Čeprav je bil na orožju velikega kalibra montiran dušilec zvoka in čeprav je bil najbolj markanten prebivalec parka kar nekaj dolgih dni v kritičnem stanju, se ni zgodilo nič. Najbolj pa sem presenečen, ker smo dali nekaj namigov, kje naj tipljejo, pa niso!«
Junija pa je Zoo Park Rožman dobil tri nove prebivalce. Več kot 200 živalim v vrtu so se pridružili trije sibirski tigri, ki veljajo za največje in gotovo najbolj markantne mačke na svetu.
»Skotili so se v ujetništvu in desetletje nastopali v nemškem cirkusu,« pove Jože. Ker je večina evropskih držav uzakonila, da živali ne smejo več nastopati v cirkusu, v nemškem cirkusu blizu Berlina niso vedeli, kam bi z njimi.
Rožmančevi so se zelo hitro odzvali in stopili v stik z nemškim cirkusom ter tamkajšnjo veterinarsko inšpekcijo. Predaja živali je v Nemčiji kljub gori papirjev in dokumentov po Jožetovih besedah gladko stekla.
»A ko smo urejali stvari pri nas v Sloveniji, se je zgodba šele začela. Nemški inšpektor se je zelo potrudil in nam vse pripravil, slovenska veterinarska inšpektorica pa je bila, nasprotno, počasna. Nemčija je oddaljena le nekaj sto kilometrov, a po miselnosti smo zares daleč zadaj,« nam je za konec povedal Jože Rožmanec, ki v svojem zavetiškem vrtu vsak dan poskrbi za več kot 200 zapuščenih in zavrženih živali.
Spomnimo, tisto soboto je ustanovitelj in skrbnik zavetišča – vrta za zavržene in pozabljene živali Jože Rožmanec kot običajno krmil živali. Bilo je običajno toplo poletno jutro, v gozdu malo hladneje, saj sonce še ni močno pritisnilo na krošnje dreves, pod katerimi so pivkale, pele, rezgetale, cvilile in javkale živali.
»Nič posebnega nisem opazil, živali so me bile vesele kot običajno.« A ko se je sredi poti s samokolnico obrnil proti kletki rjavega medveda Tima, ki je razveseljeval otroke, se je zgrozil.
»Kletka je bila vsa krvava. Streslo me je, saj sem pomislil, da je koga potegnil k sebi.«
Policija ni raziskala streljanja
Nato ni opazil nič takega, a od kod kri? Z vodo je začel izpirati kletko, Tim pa je vstal in pritekel k njemu, saj je pričakoval jutranji posladek.
»Takoj sem videl, da krvavi. Poklical sem veterinarja bioenergetika in policiste.« Slednji so bili po njegovih besedah sprva precej cinični.
»Eden od policistov me je vprašal, ali menim, da gre za strelno poškodbo ... ja, tako smo začeli.«
Policisti in kriminalisti so kraj zločina preiskovali tri dni, nato so odšli in nikoli več v štirih letih do danes ni nihče, tako Rožmanec, zastavil dodatnega vprašanja, poklical za dodatno informacijo.
Tima so veterinarji oskrbeli. »Rana se je dobro zacelila, a glava ni v redu. Po streljanju se je začel gristi in s kremplji sam sebi povzročati rane. Posledice so ostale.«
Rožmanec se je na viški policiji večkrat pozanimal, kaj se dogaja v tem postopku, odgovorili so mu, da delajo na primeru, da preiskujejo, da traja. »Drugič spet da ni pravega kriminalista v službi, ki naj bi bil odgovoren za ta primer. Nikoli pa nič konkretnega.« Seveda niti pisno ni dobil nobenega odgovora ali razlage, poročila o dogodku.
Rožmanca močno moti, da policija ni naredila nič, čeprav se je streljalo 50 metrov od hiše.
Rana se je dobro zacelila, a glava ni v redu. Po streljanju se je začel gristi in s kremplji sam sebi povzročati rane.
»Čeprav je bil na orožju velikega kalibra montiran dušilec zvoka in čeprav je bil najbolj markanten prebivalec parka kar nekaj dolgih dni v kritičnem stanju, se ni zgodilo nič. Najbolj pa sem presenečen, ker smo dali nekaj namigov, kje naj tipljejo, pa niso!«
Nemški in slovenski inšpektorji
Junija pa je Zoo Park Rožman dobil tri nove prebivalce. Več kot 200 živalim v vrtu so se pridružili trije sibirski tigri, ki veljajo za največje in gotovo najbolj markantne mačke na svetu.
»Skotili so se v ujetništvu in desetletje nastopali v nemškem cirkusu,« pove Jože. Ker je večina evropskih držav uzakonila, da živali ne smejo več nastopati v cirkusu, v nemškem cirkusu blizu Berlina niso vedeli, kam bi z njimi.
Rožmančevi so se zelo hitro odzvali in stopili v stik z nemškim cirkusom ter tamkajšnjo veterinarsko inšpekcijo. Predaja živali je v Nemčiji kljub gori papirjev in dokumentov po Jožetovih besedah gladko stekla.
50
metrov od hiše je streljal neznanec.
metrov od hiše je streljal neznanec.
»A ko smo urejali stvari pri nas v Sloveniji, se je zgodba šele začela. Nemški inšpektor se je zelo potrudil in nam vse pripravil, slovenska veterinarska inšpektorica pa je bila, nasprotno, počasna. Nemčija je oddaljena le nekaj sto kilometrov, a po miselnosti smo zares daleč zadaj,« nam je za konec povedal Jože Rožmanec, ki v svojem zavetiškem vrtu vsak dan poskrbi za več kot 200 zapuščenih in zavrženih živali.