FOTO: Srhljivo: Z macolo ubil psičko pred lastnico

KAMNIK – Darja Jarc do konca življenja ne bo pozabila prizorov, ko je pred dobrim letom zjutraj po Kamniku sprehajala svojo osemletno šicujko Brino. V Darji se je usidral strah, predvsem zvečer se na ulici ne počuti več varno.

»Še vedno se nisem spravila k sebi. Še vedno imam travme. Ponoči denimo težko zaspim. Po dogodku sem se nekaj časa zbujala na uro in pol, sedaj pa na tri do štiri ure,« nam je pred dnevi na kraju lanskega masakra pripovedovala 70-letna Kamničanka. Živo se spominja, ko je na križišču Parmove ulice in Ulice Josipa Močnika zaslišala razbijanje šip. Ko je šla naprej, je na križišču zagledala, kako gre iz njene leve proti desni strani »neka senca«. Pospešila je korak in šla hitro čez križišče, pri nekdanjem Kocka baru pa jo je zagledal Matej Rovšek. Stekel je proti njej.


V rokah je držal zidarsko kladivo macolo, pove sogovornica. Iz naročja ji je iztrgal Brino ter jo s povodcem dvignil v zrak. »Visela je, on pa je ves čas tolkel po njej. In prav vsakič je zadel. Jaz nisem mogla nič narediti. Samo vpila sem, ljudje pa so bili na oknih in gledali,« podoživlja Jarčeva lanski 18. januar. Psičko je tako poškodoval po gobčku, da so jo morali veterinarji evtanazirati.

Mimoidoči so takoj poklicali policijo, iz bližnje hiše je z vilami na pomoč pritekel Teodor H. ter jih skupil. Tako kot Darjo je pobesneli Rovšek s solzivcem po obrazu poškropil tudi njega. Darja raje ne pomisli, kako bi se končalo, če bi jo Rovšek s kladivom udaril po glavi, kar je sicer večkrat poskušal. V napadu je dobila odrgnine po rokah ter opekline očes, obraza in vratu.

Tudi nad Maistrovo hišo

Tridesetletni Rovšek, ki trenutno biva v stanovanjski skupnosti v Begunjah pri Cerknici, je bil tistega jutra na pravem razbijaškem pohodu. Divjal je med 5.20 in 5.50. »Drvel je po ulici in tolkel,« se spominja Jarčeva. Po prepričanju tožilstva je v tej pol uri z zidarskim kladivom med drugim razbil več izložb trgovin na Šutni, v Reciklarnici je z vžigalicami prižigal izdelke, lotil se je rojstne hiše Rudolfa Maistra in parkiranega avtomobila, s solzivcem in kladivom je napadel še eno občanko in hotel vstopiti v njeno stanovanje ter še v bližnje podnajemniško stanovanje.

»Razbil je šipo in šel z roko skozi, da bi odklenil vrata. Ključ je bil namreč v ključavnici. Na srečo ga je pri tem ustavil partner,« se je tistih minut, ki so se ji zdele kot večnost, spominjala stanovalka. »Hotel je splezati v stanovanje, a mu ni ratalo.«

Po prepričanju tožilstva je Rovšek storil po tri kazniva dejanja lahke telesne poškodbe, eno kaznivo dejanje mučenja živali, dve kaznivi dejanji poskusa kršitve nedotakljivosti stanovanja, eno kaznivo dejanje grožnje ter v devetih primerih nadaljevano kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. A ker zaradi duševne motnje ni mogel razumeti svojih ravnanj in imeti v oblasti svojega ravnanja oziroma je bil neprišteven, mu je kamniška okrajna sodnica Barbara Kodela Kolar izrekla le ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, in sicer na prostosti. Vse oškodovance je napotila na pot pravde.

»Raje bi videl, da se javnost izključi, ker mi bo potem v postopku lažje. Sram me je, ker sem to storil,« je še pred zaprtjem obravnave za javnost povedal Rovšek. In še, da mu je hudo za to, kar je naredil: »Če danes pogledam nazaj, ne vem, kako je bilo mogoče, da sem to naredil. Čudim se, kako je to sploh mogoče.« Naša sogovornica Darja Jarc nad takšnim razpletom sojenja ni bila navdušena, saj se zdaj ne počuti nič varneje. Meni, da se Rovšek ne bi smel zdraviti na prostosti. »Še bolj sem v strahu, kdaj bo spet prišel in kdaj ga bom spet srečala,« je dejala.