VANDALIZEM
FOTO: Z nožem pod cerkveni kor
Neznanec v stolnici poškodoval sliko italijanskega mojstra. Jo je nameraval izrezati iz okvirja, a ga je nekdo pregnal?
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Obiskovalci ljubljanske stolne cerkve ob vhodu na eni od sten, ki jo je doslej krasila slika italijanskega baročnega slikarja Michelangela Ricciolinija (Vizija sv. Filipa Nerija z Materjo božjo) že nekaj časa opažajo praznino. Doslej še neznani storilec je namreč sliko tako poškodoval, da so jo morali odpeljati v Restavratorski center Ljubljana na nujno popravilo.
Kot je razvidno iz poročila Policijske uprave Ljubljana, je bila policija o poškodovanju verske slike obveščena že 27. februarja. Čeprav je od dogodka minilo že skoraj mesec dni, pa ga nista ne policija ne Cerkev obešali na veliki zvon. Nanj nas je namreč opozoril eden od ljubiteljev umetnosti, ki ga je zmotila praznina na steni v stolnici.
Policija je v svojem poročilu zapisala le, da je neznani storilec med 20. in 27. februarjem z ostrim predmetom prerezal platno slike »z motivom Marije s svetniki in angeli«. Zadevo še vedno obravnavajo kot kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki je posebnega kulturnega pomena. Ker storilca doslej niso odkrili in prijeli, policisti še naprej zbirajo koristna obvestila. Cerkvi bodo tudi svetovali, kako naj se zaščiti pred tovrstnimi dejanji.
Iz zavoda za varstvo kulturne dediščine so nam v zvezi s poškodovanjem slike italijanskega baročnega mojstra povedali, da gre za njegovo delo, ki je nastalo v Benetkah leta 1709, neznanec pa ga je poškodoval na robu slike tik ob njenem okvirju. Tako še ni povsem jasno, ali je šlo res le za vandalsko dejanje ali je morda neznanec poskušal sliko izrezati iz okvirja in jo ukrasti, a se je med dejanjem prestrašil oziroma si premislil. Ne glede na njegov motiv pa je dejstvo, da je slika trajno poškodovana, četudi se po že končanem restavratorskem posegu na njej poškodb s prostim očesom ne bo več videlo.
Mag. Barbka Gosar Hirci, vodja oddelka za štafelajno slikarstvo v restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, nam je razkrila, da so sliko Michelangela Ricciolinija Vizija sv. Filipa Nerija z Materjo božjo v center prejeli šele 8. marca. Najprej so ugotovili, da je večinoma v dobrem stanju, saj je bila restavrirana že v šestdesetih letih preteklega stoletja.
Ker je slika brez okrasnega okvirja velikih dimenzij (340 x 205 centimetrov), rez ob levem robu okrasnega okvirja pa je bil dolg kar 68 centimetrov, še vedno lahko le ugibamo, kakšen je bil dejanski motiv storilca (vandalizem ali kraja?). Restavratorji so rez konservirali in restavrirali, a gre žal za trajno poškodbo originalnega nosilca. Popravljeno sliko bodo Cerkvi vrnili 22. marca, tako da jo bo najverjetneje mogoče znova občudovati že konec tega tedna.
Na vprašanje, kako bi bilo mogoče pred krajami ali vandalskimi napadi zaščititi to in druge umetnine na javno dostopnih krajih in v objektih, pa so nam varuhi dediščine odgovorili le, da je varovanje vseh umetnin kompleksno vprašanje, a da zadeva predvsem njihove lastnike. Strokovnjaki le odsvetujejo zaščito s steklom v cerkvah, kjer ni konstantne ravni vlage in temperature, saj je možen pojav kondenza, ki bi lahko povzročil različne poškodbe – od pojava plesni do gubanja platna, pokanja, luščenja barvnih slojev ...
Župnik v ljubljanski stolni cerkvi Roman Starc nam je potrdil, da so konec februarja opazili, da je neznanec z nožem zarezal ob rob slike Vizija sv. Filipa Nerija, ki običajno visi pod cerkvenim korom. In dodal, da so sliko odpeljali na popravilo v restavratorski center ter obvestili policijo, ki skupaj s kriminalisti že raziskuje ta primer. Starc meni, da gre za namerno poškodovanje in skrunitev sakralne in kulturne dediščine oziroma obsodbe vredno dejanje. Od policije in državnih organov seveda pričakuje primerno ukrepanje, da se storilca čim prej odkrije in s tem prepreči nadaljnji vandalizem.
Na vprašanje, za kakšne samozaščitne ukrepe bo poskrbela Cerkev, nam je dejal, da bo očitno treba čim prej postaviti varnostne kamere. Da bi stolnico zapirali in obiskovalce vanjo spuščali le ob verskih obredih, kot to počno marsikje v tujini, se mu ne zdi pravi ukrep. Gre namreč za eno najbolj obiskanih cerkva v Ljubljani oziroma tudi za eno najpomembnejših turističnih znamenitosti glavnega mesta. Ena od rešitev je sicer nadomeščanje originalnih slik z njihovimi kopijami, vendar to stane, hkrati pa sakralni objekt izgubi svojo originalnost.
Kot je razvidno iz poročila Policijske uprave Ljubljana, je bila policija o poškodovanju verske slike obveščena že 27. februarja. Čeprav je od dogodka minilo že skoraj mesec dni, pa ga nista ne policija ne Cerkev obešali na veliki zvon. Nanj nas je namreč opozoril eden od ljubiteljev umetnosti, ki ga je zmotila praznina na steni v stolnici.
Policija je v svojem poročilu zapisala le, da je neznani storilec med 20. in 27. februarjem z ostrim predmetom prerezal platno slike »z motivom Marije s svetniki in angeli«. Zadevo še vedno obravnavajo kot kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki je posebnega kulturnega pomena. Ker storilca doslej niso odkrili in prijeli, policisti še naprej zbirajo koristna obvestila. Cerkvi bodo tudi svetovali, kako naj se zaščiti pred tovrstnimi dejanji.
Poročilo restavratorjev
Iz zavoda za varstvo kulturne dediščine so nam v zvezi s poškodovanjem slike italijanskega baročnega mojstra povedali, da gre za njegovo delo, ki je nastalo v Benetkah leta 1709, neznanec pa ga je poškodoval na robu slike tik ob njenem okvirju. Tako še ni povsem jasno, ali je šlo res le za vandalsko dejanje ali je morda neznanec poskušal sliko izrezati iz okvirja in jo ukrasti, a se je med dejanjem prestrašil oziroma si premislil. Ne glede na njegov motiv pa je dejstvo, da je slika trajno poškodovana, četudi se po že končanem restavratorskem posegu na njej poškodb s prostim očesom ne bo več videlo.
Mag. Barbka Gosar Hirci, vodja oddelka za štafelajno slikarstvo v restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, nam je razkrila, da so sliko Michelangela Ricciolinija Vizija sv. Filipa Nerija z Materjo božjo v center prejeli šele 8. marca. Najprej so ugotovili, da je večinoma v dobrem stanju, saj je bila restavrirana že v šestdesetih letih preteklega stoletja.
Ker je slika brez okrasnega okvirja velikih dimenzij (340 x 205 centimetrov), rez ob levem robu okrasnega okvirja pa je bil dolg kar 68 centimetrov, še vedno lahko le ugibamo, kakšen je bil dejanski motiv storilca (vandalizem ali kraja?). Restavratorji so rez konservirali in restavrirali, a gre žal za trajno poškodbo originalnega nosilca. Popravljeno sliko bodo Cerkvi vrnili 22. marca, tako da jo bo najverjetneje mogoče znova občudovati že konec tega tedna.
68
centimetrov je bil dolg rez.
centimetrov je bil dolg rez.
Na vprašanje, kako bi bilo mogoče pred krajami ali vandalskimi napadi zaščititi to in druge umetnine na javno dostopnih krajih in v objektih, pa so nam varuhi dediščine odgovorili le, da je varovanje vseh umetnin kompleksno vprašanje, a da zadeva predvsem njihove lastnike. Strokovnjaki le odsvetujejo zaščito s steklom v cerkvah, kjer ni konstantne ravni vlage in temperature, saj je možen pojav kondenza, ki bi lahko povzročil različne poškodbe – od pojava plesni do gubanja platna, pokanja, luščenja barvnih slojev ...
Župnikov odziv
Župnik v ljubljanski stolni cerkvi Roman Starc nam je potrdil, da so konec februarja opazili, da je neznanec z nožem zarezal ob rob slike Vizija sv. Filipa Nerija, ki običajno visi pod cerkvenim korom. In dodal, da so sliko odpeljali na popravilo v restavratorski center ter obvestili policijo, ki skupaj s kriminalisti že raziskuje ta primer. Starc meni, da gre za namerno poškodovanje in skrunitev sakralne in kulturne dediščine oziroma obsodbe vredno dejanje. Od policije in državnih organov seveda pričakuje primerno ukrepanje, da se storilca čim prej odkrije in s tem prepreči nadaljnji vandalizem.
Slikar baročnega obdobjaMichelangelo Ricciolini je bil italijanski slikar baročnega obdobja. Rodil se je leta 1654, umrl pa leta 1715. Najprej je študiral v Rimu pod mentorstvom Angela Caninija, nato pa se je pridružil velikemu studiu Carla Maratte. Slikal je različna dela v Rimu, vključno s kupolo Santa Rita da Cascia alle Vergini. V Benetkah pa je naslikal tudi oljno sliko na platnu z naslovom Vizija sv. Filipa Nerija z Materjo božjo, ki zdaj krasi stolno cerkev v Ljubljani.
Na vprašanje, za kakšne samozaščitne ukrepe bo poskrbela Cerkev, nam je dejal, da bo očitno treba čim prej postaviti varnostne kamere. Da bi stolnico zapirali in obiskovalce vanjo spuščali le ob verskih obredih, kot to počno marsikje v tujini, se mu ne zdi pravi ukrep. Gre namreč za eno najbolj obiskanih cerkva v Ljubljani oziroma tudi za eno najpomembnejših turističnih znamenitosti glavnega mesta. Ena od rešitev je sicer nadomeščanje originalnih slik z njihovimi kopijami, vendar to stane, hkrati pa sakralni objekt izgubi svojo originalnost.