VELIKO RAZKOŠJE
Frizerka bo še trepetala za vilo
Vlasta Mrčinko bo spet morala na sodišče. Dobrih 300.000 evrov pa ji ne bo treba plačati.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Z ljubljanskega višjega sodišča je za Vlasto Mrčinko, ptujsko frizerko in partnerico nekdanjega policista Aleksandra Vrbnjaka, prispela ne preveč dobra novica. O tem, ali bo lahko še naprej brezskrbno živela v razkošni vili z bazenom, bo morala ljubljanska okrožna sodnica Bojana Maravič še enkrat zelo dobro pretehtati. Država oziroma specializirano državno tožilstvo je še vedno prepričano, da Mrčinkova 964.476 porabljenih evrov od 1. avgusta 2007 pa do konca leta 2013 zgolj s frizersko plačo ni mogla dobiti. Ker naj bi se izognila plačilu dohodnine v višini 423.999 evrov, je zoper njo vložilo zahtevo za preiskavo zaradi treh kaznivih dejanj davčne zatajitve. Za razliko v višini 540.477 evrov pa je menilo, da gre za domnevno nezakonito premoženje, odredilo finančno preiskavo in vložilo tožbo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Seveda je zahtevalo vrnitev tega zneska, delno v gotovini, delno pa z odvzemom vile.
Mrčinkovi je na prvem sojenju sodnico uspelo prepričati, da je iz zakonitih virov dejansko potrošila 712.933 evrov. Do 1. avgusta 2007, ko se je začela preiskava, pa je imela shranjenega za več kot milijon evrov denarja, in sicer iz naslova prodaje prve družinske hiše, Vrbnjakovega zadetka v Casinoju Mulino v hrvaških Bujah ter prodajo njegovega gostinskega lokala in diskoteke na Ptuju.
Višji sodniki so omenjeno sodbo potrdili le v enem delu, in sicer, da Mrčinkovi ni treba plačati 327.170 evrov (to bi država lahko zahtevala le, če ne bi bil mogoč odvzem nepremičnin), v preostalem delu (odvzem vile z bazenom, shrambe in garaže) pa so jo razveljavili. Menijo, da je najprej treba ugotoviti, za koliko se je povečalo premoženje Mrčinkove po uveljavitvi ZOPNI, torej po 29. 11. 2011, saj je le to premoženje nezakonitega izvora, ki je lahko predmet odvzema. »Izven razumnega dvoma« pa mora Mrčinkova tudi dokazati, da je denar za gradnjo vile financirala z gotovino, ki izvira še iz časa pred obdobjem, zajetim s finančno preiskavo. »Kaj je sploh lahko predmet odvzema v tem postopku, je eno od odločilnih dejstev, vendar ni bilo ustrezno raziskano zaradi pomanjkanja navedb,« piše v sodbi in še, da v tem primeru ni bila upoštevana niti določba ustavnega sodišča, ki pojasnjuje, kako je treba odločati v primeru pomešanja premoženja nezakonitega izvora in zakonitega premoženja. Glede na to, da je vsaj del spornih nepremičnin (parcela je bila kupljena že leta 2007) premoženje zakonitega izvora, bo po napotku višjih sodnikov zdaj treba ugotoviti dejstva, ki glede na odločbo ustavnega sodišča omogočajo odvzem celotnega premoženja, pridobljenega delno zakonito, delno nezakonito. V primeru, da ta ne bodo ugotovljena, bo treba ugotoviti delež, uporabljen za vlaganja v nepremičnino in nakup dodatne parcele. »Le to premoženje bo lahko predmet odvzema, zato se bo moralo izraziti v solastninskem deležu na nepremičnini, za to pa bo treba angažirati izvedenca,« so še zapisali sodniki.
540.477 evrov naj bi bilo nezakonito pridobljenega premoženja.
Mrčinkovi je na prvem sojenju sodnico uspelo prepričati, da je iz zakonitih virov dejansko potrošila 712.933 evrov. Do 1. avgusta 2007, ko se je začela preiskava, pa je imela shranjenega za več kot milijon evrov denarja, in sicer iz naslova prodaje prve družinske hiše, Vrbnjakovega zadetka v Casinoju Mulino v hrvaških Bujah ter prodajo njegovega gostinskega lokala in diskoteke na Ptuju.
Vlasta Mrčinko je trdila, da je več kot milijon evrov hranila zaprt v »vakuum, da noter ni prišla vlaga«.
Višji sodniki so omenjeno sodbo potrdili le v enem delu, in sicer, da Mrčinkovi ni treba plačati 327.170 evrov (to bi država lahko zahtevala le, če ne bi bil mogoč odvzem nepremičnin), v preostalem delu (odvzem vile z bazenom, shrambe in garaže) pa so jo razveljavili. Menijo, da je najprej treba ugotoviti, za koliko se je povečalo premoženje Mrčinkove po uveljavitvi ZOPNI, torej po 29. 11. 2011, saj je le to premoženje nezakonitega izvora, ki je lahko predmet odvzema. »Izven razumnega dvoma« pa mora Mrčinkova tudi dokazati, da je denar za gradnjo vile financirala z gotovino, ki izvira še iz časa pred obdobjem, zajetim s finančno preiskavo. »Kaj je sploh lahko predmet odvzema v tem postopku, je eno od odločilnih dejstev, vendar ni bilo ustrezno raziskano zaradi pomanjkanja navedb,« piše v sodbi in še, da v tem primeru ni bila upoštevana niti določba ustavnega sodišča, ki pojasnjuje, kako je treba odločati v primeru pomešanja premoženja nezakonitega izvora in zakonitega premoženja. Glede na to, da je vsaj del spornih nepremičnin (parcela je bila kupljena že leta 2007) premoženje zakonitega izvora, bo po napotku višjih sodnikov zdaj treba ugotoviti dejstva, ki glede na odločbo ustavnega sodišča omogočajo odvzem celotnega premoženja, pridobljenega delno zakonito, delno nezakonito. V primeru, da ta ne bodo ugotovljena, bo treba ugotoviti delež, uporabljen za vlaganja v nepremičnino in nakup dodatne parcele. »Le to premoženje bo lahko predmet odvzema, zato se bo moralo izraziti v solastninskem deležu na nepremičnini, za to pa bo treba angažirati izvedenca,« so še zapisali sodniki.