Ganljiva zgodba: mladič umiral, veterine zaprte
Družina iz Gorenjske pomoč za hudo bolnega kužka dobila šele v Prekmurju.
Odpri galerijo
Ganljiva zgodba lastnice psa Anite Rotar in njene družine iz majhnega kraja Visoče v gorenjski občini Tržič, z nekaj deset prebivalci v zavetju Karavank, ter mlade veterinarke iz Moravskih Toplic Mime Nabergoj bi lahko bila lep vzor za vse, ki se do živali vedejo, kot da ne gre za živa in čuteča bitja.
Gorenjci so morali na kulturni praznik peljati svojega hišnega ljubljenca, ki je zbolel za tetanusom, kar 240 kilometrov daleč v Prekmurje, kjer so ga rešili skoraj zanesljive smrti.
Kužek Blue je skoraj pet mesecev star aljaški malamut z rodovnikom, brez njega si Anita Rotar, njen partner Jernej Perko in trije majhni otroci Kori, Klea in Knaj ne predstavljajo vsakdanjika. »Pri Blueju sem opazila čuden pogled v očeh. Ker je bilo tisti dan zelo vetrovno, sva mislila, da je kriv veter. Naslednji dan je bil njegov pogled še vedno enak. Opazila sva tudi, da so bila njegova ušesa ves čas zategnjena in obrnjena navzven. Še vedno se spominjam besed veterinarke, kot da bi bilo včeraj. Dejala je: 'Pa da nimaš ti tetanusa!' Blue je prejel antibiotik in protibolečinske tablete in šli smo domov. Ker trenutno izgublja mlečne zobke in kot vsi drugi mladički tudi on da v usta vse, kar najde na tleh, je bila luknjica po izpadlem zobku popolno mesto za vstop spor bakterije,« nam je razlagala lastnica Anita.
A Bluejevo stanje se je doma poslabšalo. Imel je težave s požiranjem hrane in sline, zelo je začel kašljati in mišični krč se je razširil od ušes po celotni glavi. Gobček je bil zelo malo odprt.
»Po nekaj klicih po veterinarskih ambulantah smo končno našli eno, ki je bila odprta in je imela tudi cepivo. Do nje smo imeli skoraj tri ure vožnje, a nas to ni ustavilo,« pripoveduje lastnica. Pri veterinarki v Moravskih Toplicah je Blue dobil osem injekcij. Morali so mu jih dajati tudi doma, kjer se je njegovo zdravljenje nadaljevalo še ves teden, a se je z vsakim dnem izboljševalo. Po treh tednih je ostal le še krč v ušesih, a tudi ta bo popustil. Tetanus pse redko prizadene, je pa lahko smrtonosen. Žival se lahko celo zaduši.
Gorenjci so morali na kulturni praznik peljati svojega hišnega ljubljenca, ki je zbolel za tetanusom, kar 240 kilometrov daleč v Prekmurje, kjer so ga rešili skoraj zanesljive smrti.
Smrtonosni tetanus
Kužek Blue je skoraj pet mesecev star aljaški malamut z rodovnikom, brez njega si Anita Rotar, njen partner Jernej Perko in trije majhni otroci Kori, Klea in Knaj ne predstavljajo vsakdanjika. »Pri Blueju sem opazila čuden pogled v očeh. Ker je bilo tisti dan zelo vetrovno, sva mislila, da je kriv veter. Naslednji dan je bil njegov pogled še vedno enak. Opazila sva tudi, da so bila njegova ušesa ves čas zategnjena in obrnjena navzven. Še vedno se spominjam besed veterinarke, kot da bi bilo včeraj. Dejala je: 'Pa da nimaš ti tetanusa!' Blue je prejel antibiotik in protibolečinske tablete in šli smo domov. Ker trenutno izgublja mlečne zobke in kot vsi drugi mladički tudi on da v usta vse, kar najde na tleh, je bila luknjica po izpadlem zobku popolno mesto za vstop spor bakterije,« nam je razlagala lastnica Anita.
A Bluejevo stanje se je doma poslabšalo. Imel je težave s požiranjem hrane in sline, zelo je začel kašljati in mišični krč se je razširil od ušes po celotni glavi. Gobček je bil zelo malo odprt.
240 kilometrov so prevozili, da so rešili psa.
»Po nekaj klicih po veterinarskih ambulantah smo končno našli eno, ki je bila odprta in je imela tudi cepivo. Do nje smo imeli skoraj tri ure vožnje, a nas to ni ustavilo,« pripoveduje lastnica. Pri veterinarki v Moravskih Toplicah je Blue dobil osem injekcij. Morali so mu jih dajati tudi doma, kjer se je njegovo zdravljenje nadaljevalo še ves teden, a se je z vsakim dnem izboljševalo. Po treh tednih je ostal le še krč v ušesih, a tudi ta bo popustil. Tetanus pse redko prizadene, je pa lahko smrtonosen. Žival se lahko celo zaduši.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
15:15
Sedem zakonov obilja