Ganljivo slovo od Jožice (58): Zdaj si angel za mavrico skupaj z možem in hčerko

»Na dan, ki ga svet razglaša za praznik ljubezni, miru in upanja, je ugasnilo upanje za našo učiteljico Jožico Lešnik in za njeno družino,« je svoj zapis, posvečen preminuli učiteljici, začela ravnateljica osnovne šole Ljudski vrt Ptuj.

Jožica (58) je na božični dan skupaj s hčerjo Mojco (35) in možem Brankom (61) postala žrtev Silva Drevenška (35), ki je svoji nekdanji partnerici Mojci vzel življenje vpričo njunega štiriletnega sina. Prizanesel ni niti tašči in tastu. Oče in hči sta bila takoj mrtva, Jožica je še zmogla toliko moči, da se je ranjena splazila iz hiše, a je bila pomoč prepozna tudi zanjo.
 

---

Preberite tudi:

Silvo napovedal božični pokol, nato šel k prijatelju na špricar

---

 

Podobno kot sosedje družine iz Gerečje vasi pri Ptuju, so pretreseni tudi sodelavci in učinci, sedanji in nekdanji, pokojne Jožice. 
»Gospa Jožica Lešnik je bila Učiteljica z veliko začetnico. Svoje bogato strokovno znanje je nesebično razdajala učencem in sodelavcem. Njeno srce je bilo polno ljubezni za vse ljudi. Vsem je želela pomagati, vse je imela rada in vsakomur je prisluhnila.
Žal je ni več med nami. V našem spominu bodo ostala vsa njena dobra dela in njena srčnost. Bila je posebna po najboljšem in kot tako si jo bomo zapomnili,« je zapisala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. »Počivaj v miru, draga učiteljica, sodelavka in prijateljica.«

Pod ganljivim zapisom ravnateljice so se zvrstili številni komentarji, v katerih so se na račun pokojne vrstile same pohvale. Objavljamo nekatere (nelektorirano):


»Draga Jožica, ne morem, ne morem verjeti… V mojem srcu si in boš vedno zapisana kot urejena, prijazna, nasmejana, pozitivna, sočutna in pravična učiteljica in sodelavka. Hvala za vsak pogovor s teboj, pogrešala te bom.«

»Draga učiteljica Jožica, čeprav od mojih osnovnošolskih dni mineva že 20 let, je spomnin nate in na te dni še vedno živ. Bila si učiteljica z velikim srcem. Kemijo si nam znala razložiti na tako zanimiv način, da me je le ta popolnoma prevzela. Ravno tebi gre zasluga, da sem kasneje tudi svoj študij izbrala v tej smeri in da sem danes tukaj, kjer sem. Bila si namreč prva, ki mi je približala kemijo. Počivaj v miru«

»Draga učiteljica in sodelavka Jožica, zgodilo se je nekaj, kar se ne bi smelo nikoli nikumor, še posebej ne tebi in tvoji družini. Bila si angel na zemlji, zdaj si angel za mavrico skupaj z možem in hčerko. Počivajte v miru in pazite na sina in vnuka …
Pogrešala te bom.«

»Ni besed, le bolečina…«

»Draga Jožica. Ne morem dojeti… Hvala ti za toplino in prijaznost, ki si jo znala tako nesebično deliti. Počivaj v miru.«

»Minilo je 5 let od tega kar smo nazadnje skupaj sedeli v učilnici in se zabavali. Vedno, ko ste vstopili v razred ste bili nasmejani in polni ljubezni. Velikokrat ste nam povedali kako nas imate rad in to z vsem srcem tudi pokazali. Vaše ure kemije so bile zabavne, zanimive in predvsem poučne, niste nas učili samo o kemiji,vendar ste nas tudi pripravljali na nadaljno življenje. Bili ste naša druga mama na katero smo se vedno lahko zanesli in vedeli, da nam boste stali ob strani neglede na kaj.
Zahvaljujemo se Vam za vse kar ste nam dali predvsem pa nasmehe na obraz.
Radi vas imamo! Počivajte v miru!«

»Bili ste več kot le učiteljica, bili ste oseba, ki je znala prisluhniti in pomagala vsakemu. Ogromno ste nas naučili stvari, ki nam bodo prišle prav in hvaležen sem Vam za vse, kar ste me naučili. Vedno boste ostali v našem srcu.«

»Draga učiteljica! Bili ste topla, iskriva in prijazna oseba. Imeli ste veliko srce, radi ste imeli čisto vsakega učenca posebej in si prizadevali, da bi vsi znali in razumeli snov. Bili ste najboljša učiteljica. Rada vas imam in za vedno mi boste ostali v spominu.
Počivajte v miru.«

»Novica o tvoji prerani in kruti smrti me je zadela kot puščica v srce. Še vedno ne morem dijeti in verjeti, da se je to zgodilo.
Poznali sva se od mojega 8 – leta, bila si namreč mamina sodelavka in prijateljica. Kasneje si postala tudi moja učiteljica gospodinjstva. Vedno nasmejana, pozitivna in pripravljena prisluhniti. Ko sem dobila svojo prvo službo sva se srečali na šolskem parkirišču, kjer sem ti povedala, da začnem s službo v vrtcu Trobentica… Tvoje besede so bile: “tudi jaz sem službo začela v Trobentici, verjemi – super bo!” Veselila sem se, da boš svoje znanje predajala tudi mojima otrokoma, a žal te je kruta usoda vzela mnogo prezgodaj. Draga Jožica, nikoli te ne bom pozabila. Naj ti bo lepo tam nad mavrico.«

»Na praznični dan nas je vse pretresla tragična vest, da vas več ni med nami….Pred očmi se mi riše vaša podoba v belem plašču, vaše veliko srce in vedno nasmejan obraz… Moje ure z vami so bile neprecenljive…. Zelo vas bom pogrešala.«

»Čeprav ste bili le kratek čas razredničarka našim otrokom, ste se jim vsedli v srce s svojo toplino, prijaznostjo in lepo besedo. Povedali ste, da so za vas vsi enaki, vsi vaši in da boste njihova šolska mama. Nikoli se niste poslovili brez besed ” rada vas imam”. Otroci so vas vzljubili. Globoko pretreseni in prizadeti vas bodo za vedno nosili v svojih spominih, kot svojo šolsko mamo, ki jih je prekmalu zapustila. Pogrešali vas bomo!«

» Vedno se bom spominjala tvojega nasmeha, dobrega srca, glasu, telefonskih klicev in vonja. Hvala ti za vse nepozabne trenutke, ki sta jih preživeli z mamico in, da si ji bila opora, ko je potrebovala pomoč. Vajino prijateljstvo je bilo nekaj posebnega, nekaj kar nima vsak. Povezava, ki sta jo stkali skozi leta, je bila tako močna, da se je videla iz vesolja. Vesela sem, da sta se spoznali in si delili tako vesele, kot tudi žalostne trenutke, ki bodo za vedno ostali v spominu.
Pogrešala te bom.«

»Draga učiteljica, niste bili le naša razredničarka ampak tudi naša druga mama. Vedno ste nam pomagali in nas naučili veliko stvari, ki jih bomo potrebovali v življenju. Vedno ste bili pripravljeni svetovati in poslušati. Nikoli vas nebomo pozabili.«