STRAŠNA TRAGEDIJA
Gasilci iskali trupelce petletnika, ljudje pa skejtali po avtocesti
Romunska družina je bila na poti na počitnice v Italiji, ko se je njihova pot tragično končala v Sloveniji.
Odpri galerijo
Vozila so bila nametana vsepovsod. FOTO: arhiv S. N.
Med prazniki in še posebej ob sprostitvi prepovedi gibanja zunaj občine prebivanja se je promet na slovenskih cestah povečal. Pristojni ob tem vse voznike in ostale udeležence v prometu opozarjajo na upoštevanje cestnoprometnih predpisov, v zavodu Ustvarimo reševalni pas na avtocestah pa jih skrbi, da smo med epidemijo »postavili na stranski tir pomembnost kulturnega obnašanja na cestah.«
Ob tem opozarjajo, da se prometne nesreče dogajajo tudi v času zdravstvene krize, zato so v opomin in razmislek objavili zapisa iz leta 2015, ko se je na primorski avtocesti zgodila velika tragedija. Družina romunskega tožilca je bila na poti na počitnice v Italiji, ko so se kmalu za izvozom za Logatec ustavili na odstavnem pasu avtoceste, takrat pa je voznik tovornjaka trčil v njih. Avto je bil izmaličen do neprepoznavnosti, poleg tožilca Flaviusa Corneliua Chișa (43) pa so v nesreči umrli še njegova žena (34), petletni sin in 60-letna ženska.
Voznik tovornjaka je po nesreči odtaval, skoraj dva tedna kasneje pa so ga našli mrtvega. Vzel naj bi si življenje.
Preberite tudi:
Je bil Stanko žrtev romunske mafije?
»Po tem, ko smo se s težavo prebili na kraj dogodka, saj vozniki niso upoštevali pravil pravilnega razvrščanja, smo hitro uvideli, da poškodovanim ne bi mogli pomagati, saj smo hitro našli tri osebe, poškodovane do te mere, da ni bilo združljivo z življenjem,« se v zapisu prihoda na prizorišče nesreče spominja gasilec Anže in opisuje, kako so kar nekaj časa iskali še četrtega poškodovanega. »Pričeli smo s tehničnim posegom izvlačenja trupel iz vozila in po debelih 30 minutah dela, smo prišli do četrte osebe, do otroka, mrtev in to najverjetneje že takoj ob trčenju.«
Zapis je nastal nekaj mesecev po nesreči: »Dogodek predelaš, ga analiziraš in na koncu zadevo zaključiš sam pri sebi, a meni se v glavi še danes, nekaj mesecev po tem dogodku rišejo spomini na večerna poročila, kjer so govorili o 30-, morda celo 40-kilometrski koloni, ki se je nabrala, valda, turistična sezona, sredi tedna, sredi dneva... AMPAK, medtem, ko smo iskali trupelce otroka, pazili na cisterno kerozina, izvlačili trupla in tudi že iskali šokiranega voznika, so si, čakajoči v koloni, razgrinjali stole, odeje, igrali so nogomet, celo skejtali so in to na avtocesti medtem, ko so bila vozila dobesedno nametana vsepovprek. /.../ Res je , umrli družini ni bilo pomoči, če bi prišli minuto po trčenju ali pa 30 min kasneje, ne bi bil rezultat nič drugačen, lahko pa bi zaradi nepravilno postavljenega reševalnega pasu umrl kdo drug...«
Ob tem opozarjajo, da se prometne nesreče dogajajo tudi v času zdravstvene krize, zato so v opomin in razmislek objavili zapisa iz leta 2015, ko se je na primorski avtocesti zgodila velika tragedija. Družina romunskega tožilca je bila na poti na počitnice v Italiji, ko so se kmalu za izvozom za Logatec ustavili na odstavnem pasu avtoceste, takrat pa je voznik tovornjaka trčil v njih. Avto je bil izmaličen do neprepoznavnosti, poleg tožilca Flaviusa Corneliua Chișa (43) pa so v nesreči umrli še njegova žena (34), petletni sin in 60-letna ženska.
Voznik tovornjaka je po nesreči odtaval, skoraj dva tedna kasneje pa so ga našli mrtvega. Vzel naj bi si življenje.
Preberite tudi:
Je bil Stanko žrtev romunske mafije?
»Po tem, ko smo se s težavo prebili na kraj dogodka, saj vozniki niso upoštevali pravil pravilnega razvrščanja, smo hitro uvideli, da poškodovanim ne bi mogli pomagati, saj smo hitro našli tri osebe, poškodovane do te mere, da ni bilo združljivo z življenjem,« se v zapisu prihoda na prizorišče nesreče spominja gasilec Anže in opisuje, kako so kar nekaj časa iskali še četrtega poškodovanega. »Pričeli smo s tehničnim posegom izvlačenja trupel iz vozila in po debelih 30 minutah dela, smo prišli do četrte osebe, do otroka, mrtev in to najverjetneje že takoj ob trčenju.«
Zapis je nastal nekaj mesecev po nesreči: »Dogodek predelaš, ga analiziraš in na koncu zadevo zaključiš sam pri sebi, a meni se v glavi še danes, nekaj mesecev po tem dogodku rišejo spomini na večerna poročila, kjer so govorili o 30-, morda celo 40-kilometrski koloni, ki se je nabrala, valda, turistična sezona, sredi tedna, sredi dneva... AMPAK, medtem, ko smo iskali trupelce otroka, pazili na cisterno kerozina, izvlačili trupla in tudi že iskali šokiranega voznika, so si, čakajoči v koloni, razgrinjali stole, odeje, igrali so nogomet, celo skejtali so in to na avtocesti medtem, ko so bila vozila dobesedno nametana vsepovprek. /.../ Res je , umrli družini ni bilo pomoči, če bi prišli minuto po trčenju ali pa 30 min kasneje, ne bi bil rezultat nič drugačen, lahko pa bi zaradi nepravilno postavljenega reševalnega pasu umrl kdo drug...«
