Goljuf sprejel kazen šest let in pol zapora
Zlatan Kudić se zoper sodbo ni pritožil. Priznal krivdo za davčno utajo in pranje denarja.
Odpri galerijo
Nekdanji direktor ljubljanske družbe Maxicom Zlatan Kudić, ki ga je okrožno sodišče marca po priznanju krivde za očitke davčne utaje in pranja denarja obsodilo na šest let in pol zapora, se zoper takšno odločitev ni pritožil. Sodba je tako pravnomočna, Kudić pa kazen že prestaja.
Kudić je priznal, da je prikazoval domnevno fiktivne posle med povezanimi podjetji in na tej podlagi od Fursa zahteval večmilijonsko vračilo DDV. Premoženjskopravna korist naj bi znašala približno 5,4 milijona evrov, neuspešno pa je poskusil pridobiti še okoli 21 milijonov evrov.
Tožilstvo je obtožbo proti Kudiću vložilo že leta 2013, na podlagi katere se je začela glavna obravnava, nato so zadevo vrnili v preiskavo. Konec 2014. je tožilstvo vložilo spremenjeno obtožnico, junija 2015 pa še eno, povsem novo zoper Kudića, Adnana Kantarevića in še tretjega obdolženca (zanj je obtožbo nato umaknilo, saj se je izkazalo, da je bila njegova identiteta zlorabljena pri kaznivih dejanjih).
Obtožnici so nato združili v eno kazensko zadevo. Kantarević je pred začetkom sojenja priznal krivdo in dobil razmeroma milo kazen deset mesecev vikend zapora, 15.000 evrov denarne kazni in vračilo skoraj 25.000 evrov, za Kudića pa je steklo redno sojenje. A tik pred koncem se je vdrl v zemljo. Policija ga je na podlagi tiralice na silvestrovo prijela v Ljubljani ter odpeljala v pripor. Po priznanju krivde mu je okrožno sodišče v skladu s predlogom tožilstva izreklo enotno zaporno kazen šestih let in pol (za nadaljevano davčno zatajitev pet let zapora, za nadaljevano pranje denarja pa leto in sedem mesecev). Kudić se zoper sodbo ni pritožil, tako da je postala pravnomočna 11. aprila. »Obtoženi je na prestajanju kazni zapora,« pravijo na sodišču.
Kudić je priznal, da je prikazoval domnevno fiktivne posle med povezanimi podjetji in na tej podlagi od Fursa zahteval večmilijonsko vračilo DDV. Premoženjskopravna korist naj bi znašala približno 5,4 milijona evrov, neuspešno pa je poskusil pridobiti še okoli 21 milijonov evrov.
Tožilstvo je obtožbo proti Kudiću vložilo že leta 2013, na podlagi katere se je začela glavna obravnava, nato so zadevo vrnili v preiskavo. Konec 2014. je tožilstvo vložilo spremenjeno obtožnico, junija 2015 pa še eno, povsem novo zoper Kudića, Adnana Kantarevića in še tretjega obdolženca (zanj je obtožbo nato umaknilo, saj se je izkazalo, da je bila njegova identiteta zlorabljena pri kaznivih dejanjih).
Obtožnici so nato združili v eno kazensko zadevo. Kantarević je pred začetkom sojenja priznal krivdo in dobil razmeroma milo kazen deset mesecev vikend zapora, 15.000 evrov denarne kazni in vračilo skoraj 25.000 evrov, za Kudića pa je steklo redno sojenje. A tik pred koncem se je vdrl v zemljo. Policija ga je na podlagi tiralice na silvestrovo prijela v Ljubljani ter odpeljala v pripor. Po priznanju krivde mu je okrožno sodišče v skladu s predlogom tožilstva izreklo enotno zaporno kazen šestih let in pol (za nadaljevano davčno zatajitev pet let zapora, za nadaljevano pranje denarja pa leto in sedem mesecev). Kudić se zoper sodbo ni pritožil, tako da je postala pravnomočna 11. aprila. »Obtoženi je na prestajanju kazni zapora,« pravijo na sodišču.