Gosto popisan kazenski list

Čeprav je po poklicu kuhar, se je Dino Softić očitno odločil za drugačno kariero. Vsaj 16-krat je bil pravnomočno obsojen, predvsem za premoženjska kazniva dejanja, preden so mu v kazenski list vpisali še eno pravnomočno sodbo. Višje sodišče je pred nekaj meseci potrdilo obsodbo za rop v sostorilstvu, pri čemer mu je zaporno kazen znižalo za nekaj mesecev, tako da znaša enotna kazen pet let in 10 mesecev zapora. Kazni je potrdilo tudi soobtoženima Martinu Anžurju in Renatu Verhovšku.
Softić je, kot je ugotovilo sodišče, 11. februarja 2017 s soobtožencema napadel Adama S. ob 8.20 v ljubljanskem lokalu, kjer je Verhovšek od Adama S. zahteval denarno opravičilo, ker naj bi ta žalil Rome. Zagrozil mu je, da ne bo ostal živ, če ne bo plačal sto evrov po glavi. Softiću in Anžurju je nato ukazal, naj Adama S. odpeljeta do bankomata, kjer bo dvignil denar. Ker pa v bližini ni bilo nobenega, je eden od njiju poklical taksi, da je vse tri odpeljal na Potrčevo ulico. Adam S. je na bankomatu pred bančno poslovalnico poskusil dvigniti denar, a bankomat ni hotel sprejeti njegove kartice.
Vsi trije so bili sicer že večkrat kaznovani zlasti za premoženjska kazniva dejanja, Anžur še za rop, Softić pa za roparsko tatvino.
Odšli so do drugega lokala, Softić in Anžur sta ga med potjo trdno držala za roke, da jima ne bi pobegnil. V lokalu sta stala tesno ob njem, ko pa sta ga hotela čez čas izvleči iz lokala, mu je uspelo zbežati do bližnje ceste. A sta ga Softić in Anžur dohitela, ga začela brcati in s pestmi silovito tolči po glavi. Ob tem mu je eden od njiju iz jakne ukradel Applov mobilni telefon, drugi pa mu je z ramen strgal torbico, v kateri je imel stanovanjske in avtomobilske ključe ter digitalni službeni ključ. Nato sta pobegnila.
Verhovška je prvostopenjsko sodišče obsodilo na leto in pet mesecev (čeprav ni neposredno sodeloval pri samem ropu), Anžurja na leto in osem mesecev zapora. Prav toliko je prisodilo Softiću, skupaj z drugimi grehi, za katere je bil obsojen (štiri leta in pol), pa se je enotna kazen glasila šest let in mesec dni zapora. V izrečeno kazen se mu je štel čas pridržanja ter v celoti oziroma delno prestani kazni v drugih primerih.

Po pritožbah je višje sodišče sklenilo, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, kaj se je dogajalo tistega dne, in prepričljivo obrazložilo, zakaj je verjelo oškodovancu, čigar izpoved je bila podprta tako z dokazi kot izpovedmi prič, in ne obdolžencem, ki so sodišče preprečevali o svoji različici dogodka, ki pa ne ustreza opisu kaznivega dejanja ropa v sostorilstvu. Je pa višje sodišče Softiću pritrdilo glede višine kazni, in sicer mu je to znižalo za tri mesece – na leto in pet mesecev zapora.
Kot je pojasnilo, se je okrožno sodišče pri izbiri oziroma odmeri kazenske sankcije sklicevalo predvsem na predkaznovanost obdolženega, a so bile vse obsodbe izrečene po storitvi tega ropa v sostorilstvu, zato njegove kaznovanosti ni mogoče upoštevati kot obteževalne okoliščine.
Po drugi strani ni mogoče spregledati, da je bil po tem kaznivem dejanju kar 16-krat pravnomočno obsojen, predvsem za premoženjska kaziva dejanja, zato zanj pozitivna prognoza ni podana in je izrek zaporne kazni povsem na mestu. Višje sodišče mu je kazen znižalo, kar je narekovalo tudi izrek nižje enotne zaporne kazni na pet let in 10 mesecev.
Višji sodniki menijo, da je okrožno sodišče pravilno upoštevalo tako oteževalne kot olajševalne okoliščine pri odmeri kazenskih sankcij.
Prav tako so višji sodniki menili, da je okrožno sodišče pravilno upoštevalo tako oteževalne kot olajševalne okoliščine pri odmeri kazenskih sankcij za druga obdolženca, zato je leto in osem mesecev zapora pravično in primerno za Anžurja, ki je bil prej že desetkrat pravnomočno obsojen, po tem ropu pa še trikrat. Ugodilo mu je le glede stroškov kazenskega postopka, saj je odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora poravnati tretjino stroškov, medtem ko je druga dva obdolžena oprostilo plačila teh stroškov, neustrezna glede na njegove slabe premoženjske razmere. Zato je tudi njega oprostilo plačila teh stroškov, vsi trije pa so dolžni plačati stroške oškodovanca.