Grozil ji je s kislino
Človeški odnosi so zelo zapleteni in nemalokrat je težko oceniti, ali zveza dveh ustreza definiciji zakonske oziroma partnerske zveze ali pa gre za bolj bežno zvezo. A je v sodnih postopkih to včasih nujno, še zlasti ko gre denimo za kaznivo dejanje nasilja v družini. Storilec tega dejanja je namreč lahko le nekdo, ki v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa itd. In s takšnim primerom se je ukvarjalo tudi mariborsko višje sodišče, ki je predse dobilo primer domnevnega družinskega nasilja, zaradi katerega pa je bil maja lani obtoženec na okrožnem sodišču v Mariboru oproščen.
On je imel še druge
Razmerja po mnenju sodišča ni bilo mogoče šteti kot družinsko ali zunajzakonsko skupnost, saj je bila oškodovanka na začetku razmerja še poročena in da je z možem živela v Republiki Avstriji. Z obtožencem sta sicer imela intimno razmerje, vendar je imel on še druge ženske, nikoli pa nista imela prijavljenega skupnega bivališča in je ona pri njem prespala zgolj, ko je obdolženec bival doma. Prav tako oškodovanka pri obtožencu ni opravljala gospodinjskih opravil, nista imela skupnega premoženja in skupnih financ, nista bivala pod isto streho, njuno sobivanje pa je bilo le »občasno, pretežno izolirano in nepovezano«. Pa tudi oškodovanka tega občasnega bivanja pri obtožencu ni dojemala kot dom in da oba nista imela volje za trajno zvezo, saj sta se nenehno prepirala in nista načrtovala skupne prihodnosti, je menilo sodišče.
Tožilka se je na sodbo pritožila in višji sodniki so se strinjali, da je bila oškodovanka na začetku razmerja res poročena, vendar je bila že na začetku več, štiri do pet dni na teden v Sloveniji, pri možu v Avstriji pa le dva do tri dni. Njen mož je nato kmalu umrl, obtoženec pa je med drugim oškodovanki izročil prstan, celo v svojem zagovoru povedal, da je oškodovanko predstavil mami in s tem potrdil njuno razmerje. »Bistven vpliv na presojo, kako je v kritičnem obdobju obstoj razmerja dojemal obdolženec, pa imajo njegovi esemesi, katerim sodišče prve stopnje ni dalo nobene teže. Že njihov bežen pregled pokaže, da je obdolženec oškodovanki ob razhodu večkrat pisal, naj se vrne domov, da je njen dom pri njem in da naj se preseli nazaj,« so mnenja višji sodniki. Celo na družbenem omrežju facebook je objavil sliko prstanov ter pripisal: »Prstan na roko sem ti dal in s tem obljubil mnogo in več. V dobrem in zlu ... V moji miselnosti nataknjenega prstana ne moreš sneti.«
Bolj kot fizično se je oškodovanki zdelo grozno psihično nasilje.
Novo sojenje
Napačen pa je po mnenju višjih sodnikov tudi zaključek, da se je oškodovanka, čeprav se je imela kam umakniti, nenehno vračala k obtožencu in z njim ohranjala razmerje ter da ovadbo vložila šele po razhodu. Iz pričevanja prič je namreč mogoče zaključiti, da je bil obtoženec posesiven in ljubosumen, ni pustil, da bi se družila s prijateljicami, eni od prijateljic pa je zaupala, da jo je strah, da želi iti stran od obdolženca in da hoče mir pred nasilnežem, ki ji je celo zagrozil, da jo bo polil s kislino.
Ker sodišče prve stopnje ni namenilo zadostne pozornosti oceni dokazov, ki izpovedbo oškodovanke o tem, da ni imela več svobode, da si jo je obdolženec lastil in da si ni upala več s prijateljico na pijačo, dejansko potrjujejo, bo moralo svoje delo opraviti še enkrat. Tudi dejstvo, da je ovadbo vložila šele po koncu razmerja, namreč ni tako bistveno, oškodovanka pa je tudi pojasnila, da se ji je bolj kot fizično (v enem primeru naj bi jo pred lokalom z odprto dlanjo udaril po obrazu, da je zaradi tega padla in z glavno udarila ob tla) zdelo grozno psihično nasilje, ki se je nadaljevalo tudi po razhodu. Višji sodniki so tako sodbo razveljavili in vrnili v novo sojenje drugemu sodniku, ki o zadevi še ni zavzel stališča.
V moji miselnosti nataknjenega prstana ne moreš sneti!
