ROPAR
Grozil s pištolo in ukazal: »Ajde, hitro denar, zlato!«
Obtoženi Mario Herakovič zanika, da je on oropal zlatarno v Šentjerneju.
Odpri galerijo
Na predobravnavnem naroku je Herakoviču tožilka Vesna Fink ponudila pet let in pol zapora, če bi dejanje priznal. FOTO: TANJA JAKŠE GAZVODA
NOVO MESTO – Težko si je predstavljati minute, ki so se prodajalki v zlatarni Bartol v Šentjerneju zdele dolge kot večnost, ko je imel ropar vanjo uperjeno pištolo, hkrati pa je praznil predale in sef. Še prej jo je, prav tako na muhi pištole, peljal do vrat, da sta se zaklenila v zlatarno. »Vzemi, kar hočeš, samo pojdi,« ga je rotila, on pa je hitel in jo s pištolo, uperjeno vanjo, peljal do predalov in potem do sefa.
Nervozen je postal, ko je videl, kako je skozi steklena vrata v zlatarno pogledala stranka, ki je ravno v tistem nameravala vstopiti. »Hitro, hitro, videla me je, videla me je, ajde, sprazni sef,« je ukazal. Ko je z zlatom napolnil torbo, vmes pa po tleh stresel srebrni nakit in nakit iz belega zlata, je prodajalki večkrat zagrozil, da si ne bi drznila slučajno poklicati policije, ker da zunaj čaka še en moški.
»Še vedno imam v spominu prav vsak trenutek, kot da bi se zgodil včeraj. Vsak dan se spomnim tistih minut, v službi sem pozorna na prav vsakega, ki stopa v zlatarno. Zdrznem se, če pride kakšna nova stranka,« je na sodišču govorila prodajalka, ki je 26. junija letos v zlatarni sredi Šentjerneja doživela rop. Še preden je ropar zbežal, ji je zabičal, da mora 10 minut stati čisto pri miru, a prodajalka je takoj, ko je odšel, stopila k oknu in začela klicati na pomoč.
Ropar je stekel po makadamski poti proti Sparu in tam je sumljivega moškega, ki si je že snel motoristično čelado in podkapo, videl domačin. Nekaj sekund sta si zrla iz oči v oči na razdalji kakšnih 10 metrov in ta domačin si ga je dobro zapomnil. Zato je med prepoznavo na policiji pokazal sliko 36-letnega Maria Herakoviča z Rake. Na isto osebo je pokazal tudi na sodišču. »Da, to je on,« je bil prepričan. Obremenilen za Herakoviča je tudi mobilni telefon, ki so ga policisti našli pri hišni preiskavi, saj naj bi bil prav ta takrat na območju Šentjerneja, a Herakovič, ki ves čas trdi, da nima nič z ropom, je pojasnil, da ga je dobil naslednjega dne, in sicer od kolega Denisa Brajdiča.
Herakovič je v preiskavi navajal, da je bil ves teden v Krškem, tako je govoril, ker ni želel vpletati nekaterih prijateljev, ki so pošteni ljudje in niso bili nikoli navzkriž z zakonom. Sicer pa policisti niso našli ne zlatnine, ne torbe, ne čelade, podkape, rokavic, skratka nobenega materialnega dokaza. Herakovič je v tokratnem zagovoru opozoril še, da se ves čas izpostavlja njegov odprti postopek v Ljubljani, a njega takrat, ko naj bi se zgodilo tisto kaznivo dejanje, sploh ni bilo v državi, kar bo dokazal z žigi v potnem listu.
Tom in Irena Bartol, lastnik in prokuristka oropane zlatarne, sta na sodišču povedala, da je ropar odnesel skoraj 600 gramov zlata, katerega tržna vrednost je 35.000 evrov. Vzel je tudi 200 evrov gotovine, z zlatnino pa je šlo tudi 10 po naročilu narejenih pladnjev. Sodnik Boris Kodrič je za dokazni postopek rezerviral še dva razpravna dneva v oktobru. Na predobravnavnem naroku je Herakoviču tožilka Vesna Fink ponudila pet let in pol zapora, če bi dejanje priznal. A obtoženi, ki je zdaj v priporu, je bil jasen: »Nisem kriv.«
Nervozen je postal, ko je videl, kako je skozi steklena vrata v zlatarno pogledala stranka, ki je ravno v tistem nameravala vstopiti. »Hitro, hitro, videla me je, videla me je, ajde, sprazni sef,« je ukazal. Ko je z zlatom napolnil torbo, vmes pa po tleh stresel srebrni nakit in nakit iz belega zlata, je prodajalki večkrat zagrozil, da si ne bi drznila slučajno poklicati policije, ker da zunaj čaka še en moški.
»Še vedno imam v spominu prav vsak trenutek, kot da bi se zgodil včeraj. Vsak dan se spomnim tistih minut, v službi sem pozorna na prav vsakega, ki stopa v zlatarno. Zdrznem se, če pride kakšna nova stranka,« je na sodišču govorila prodajalka, ki je 26. junija letos v zlatarni sredi Šentjerneja doživela rop. Še preden je ropar zbežal, ji je zabičal, da mora 10 minut stati čisto pri miru, a prodajalka je takoj, ko je odšel, stopila k oknu in začela klicati na pomoč.
»Še vedno imam v spominu prav vsak trenutek, kot da bi se zgodil včeraj,« je na sodišču govorila prodajalka, ki je doživela rop.
Ropar je stekel po makadamski poti proti Sparu in tam je sumljivega moškega, ki si je že snel motoristično čelado in podkapo, videl domačin. Nekaj sekund sta si zrla iz oči v oči na razdalji kakšnih 10 metrov in ta domačin si ga je dobro zapomnil. Zato je med prepoznavo na policiji pokazal sliko 36-letnega Maria Herakoviča z Rake. Na isto osebo je pokazal tudi na sodišču. »Da, to je on,« je bil prepričan. Obremenilen za Herakoviča je tudi mobilni telefon, ki so ga policisti našli pri hišni preiskavi, saj naj bi bil prav ta takrat na območju Šentjerneja, a Herakovič, ki ves čas trdi, da nima nič z ropom, je pojasnil, da ga je dobil naslednjega dne, in sicer od kolega Denisa Brajdiča.
Herakovič je v preiskavi navajal, da je bil ves teden v Krškem, tako je govoril, ker ni želel vpletati nekaterih prijateljev, ki so pošteni ljudje in niso bili nikoli navzkriž z zakonom. Sicer pa policisti niso našli ne zlatnine, ne torbe, ne čelade, podkape, rokavic, skratka nobenega materialnega dokaza. Herakovič je v tokratnem zagovoru opozoril še, da se ves čas izpostavlja njegov odprti postopek v Ljubljani, a njega takrat, ko naj bi se zgodilo tisto kaznivo dejanje, sploh ni bilo v državi, kar bo dokazal z žigi v potnem listu.
Tom in Irena Bartol, lastnik in prokuristka oropane zlatarne, sta na sodišču povedala, da je ropar odnesel skoraj 600 gramov zlata, katerega tržna vrednost je 35.000 evrov. Vzel je tudi 200 evrov gotovine, z zlatnino pa je šlo tudi 10 po naročilu narejenih pladnjev. Sodnik Boris Kodrič je za dokazni postopek rezerviral še dva razpravna dneva v oktobru. Na predobravnavnem naroku je Herakoviču tožilka Vesna Fink ponudila pet let in pol zapora, če bi dejanje priznal. A obtoženi, ki je zdaj v priporu, je bil jasen: »Nisem kriv.«
