Hariz Ivanu grozil, da ga bo fental
Začelo naj bi se zaradi dekleta, ki ga Softić menda ni hotel izpustiti iz avta.
Odpri galerijo
Na sojenju Harizu Softiću so zaslišali pričo, po besedah zagovornika Gorazda Fišerja povsem nezanesljivo. FOTO: Marko Feist
Predvidoma konec prihodnjega tedna bo 28-letni Hariz Softić iz Ljubljane, ki je lani med divjanjem z avtomobilom domnevno namenoma povozil Ivana A. Š., izvedel, kakšno usodo mu je namenil senat ljubljanskega okrožnega sodišča pod predsedstvom sodnice Maje Povhe.
Potem ko je na prostor za priče te dni le stopila priča, ki je bila z akterjema takrat v družbi, je vse nared za zaključne besede. Sodišče bo vpogledalo še v kazenski spis v neki drugi zadevi, v kateri je bil Softić konec lanskega leta obsojen na pogojno kazen zaradi nasilništva, tožilec Matej Peterca pa je napovedal spremembo obtožbe. Vprašanje je, torej, ali bo še vztrajal, da je Softić s svojim dejanjem 1. junija lani ob pol devetih zjutraj na območju križišča Celovške ceste in Ruske ulice zagrešil kaznivo dejanje poskusa uboja oziroma mu bo očital milejše kaznivo dejanje.
O tem, kdo je komu grozil in kdo koga napadel, sta obtoženec in oškodovanec povedala različni zgodbi, senat pa je zdaj zaslišal dekle, ki je bilo z obema v družbi. Na sodišče je dlje niso dobili, ker je kot študentka odšla na izmenjavo v tujino. Vseh podrobnosti se sicer zaradi, kot je dejala, afekta in dejstva, da je od dogajanja minilo že precej časa, ni več spomnila – zagovornik Gorazd Fišer jo je zato označil za povsem nezanesljivo pričo. Potrdila je, da je tiste noči pila alkoholne pijače, a ne toliko, da bi bila neprištevna, zato to menda ni bil vzrok za njeno pozabljivost.
Ivana je spoznala na Metelkovi, nato sta odšla v Klub 12 v Šentvidu in se večino časa skupaj zabavala. Vmes je prišel Hariz in ji plačal pijačo, ob koncu zabave pa je hotela oditi domov z Ivanom. Hariz jima je ponudil prevoz do Šiške, a je nameraval tam odložiti le Ivana, nato pa še njo odpeljati domov. »Zdelo se mi je, kot da se ga hoče po domače povedano losati,« je povedala. Ker je bilo tudi Ivanu dogajanje med prevozom menda čudno, Harizu ni povedal pravega naslova, temveč mu je dejal, naj ustavi pri Pivnici Union.
Tam Hariz dekleta menda ni hotel izpustiti iz avtomobila, zaradi česar ji je bilo zelo neprijetno. To je bil tudi povod za prepir med moškima, je dejala priča, ki pa ni bila povsem prepričana, kdo je koga prvi napadel. Spomni se sicer, da je imel Hariz pri sebi palico, nekakšen pendrek, »s katero je grozeče zamahoval,« Ivanu pa je grozil tudi, »da ga bo fental«. Slišala je več grdih besed na račun Ivanove hrvaške narodnosti, Softić mu je očital, da jo hoče le izkoristiti. A, je dejala, si je želela domov z Ivanom, Softiću je to tudi povedala, ko je umirjala situacijo.
Z Ivanom sta se tako umaknila do Celovške ceste in na pločnik, Hariz, ki je znova sedel v avto, pa je pridrvel do pločnika in ju skoraj zadel. Drugo bližnje srečanje so imeli na cesti, ko je Hariz polkrožno obrnil proti mestu, da sta morala z Ivanom odskočiti, da ju ni zadel. Ker sta bila izpostavljena, sta namreč prečkala Celovško in se namenila na avtobusno postajo v smeri Šiške. A Hariz se je še enkrat vrnil in zadel Ivana, ki je bil takrat še na cesti, ona pa je bila že na avtobusni postaji. Hariz je čez nekaj metrov ustavil, nato odpeljal proti Šiški, medtem pa je neki moški poškodovanega Ivana privlekel do postaje. Kmalu so prišli policisti in reševalci. Ivan je bil hudo ranjen.
Poročali smo, da Softić zatrjuje, da je hotel oškodovanca le prestrašiti, ker ga je ta brutalno pretepel (oškodovanec trdi, da je Softića udaril le zato, ker je začel groziti s palico). Softić je dejal, da je zapeljal proti njemu, nato pa polkrožno obrnil. Ko se je vrnil, je zadel vanj, ko je stal sredi ceste.
Oba sta sicer povedala, da sta se sprla že v avtu; Softić trdi, da se je že med vožnjo dvakrat ustavil, a Ivan kljub njegovim večkratnim prošnjam ni hotel zapustiti avta. Med vožnjo naj bi ga Ivan zmerjal in žalil.
Oškodovanec je dejal, da je moral na poti poslušati Softićeve žaljivke na račun svoje hrvaške pripadnost pa tudi grožnje, da ga bo ubil.
Punca v avtu med vožnjo, ki je bila sicer po njenih besedah hitra in intenzivna, prevozili naj bi tudi nekaj rdečih luči, ni slišala prepira; kot je dejala, se je z Ivanom pogovarjala o tem, kaj bosta jedla za zajtrk.
Dogajalo se je v križišču Celovške ceste z Rusko ulico. FOTO: Marko Feist
Potem ko je na prostor za priče te dni le stopila priča, ki je bila z akterjema takrat v družbi, je vse nared za zaključne besede. Sodišče bo vpogledalo še v kazenski spis v neki drugi zadevi, v kateri je bil Softić konec lanskega leta obsojen na pogojno kazen zaradi nasilništva, tožilec Matej Peterca pa je napovedal spremembo obtožbe. Vprašanje je, torej, ali bo še vztrajal, da je Softić s svojim dejanjem 1. junija lani ob pol devetih zjutraj na območju križišča Celovške ceste in Ruske ulice zagrešil kaznivo dejanje poskusa uboja oziroma mu bo očital milejše kaznivo dejanje.
Dve različni zgodbi
O tem, kdo je komu grozil in kdo koga napadel, sta obtoženec in oškodovanec povedala različni zgodbi, senat pa je zdaj zaslišal dekle, ki je bilo z obema v družbi. Na sodišče je dlje niso dobili, ker je kot študentka odšla na izmenjavo v tujino. Vseh podrobnosti se sicer zaradi, kot je dejala, afekta in dejstva, da je od dogajanja minilo že precej časa, ni več spomnila – zagovornik Gorazd Fišer jo je zato označil za povsem nezanesljivo pričo. Potrdila je, da je tiste noči pila alkoholne pijače, a ne toliko, da bi bila neprištevna, zato to menda ni bil vzrok za njeno pozabljivost.
Ivana je spoznala na Metelkovi, nato sta odšla v Klub 12 v Šentvidu in se večino časa skupaj zabavala. Vmes je prišel Hariz in ji plačal pijačo, ob koncu zabave pa je hotela oditi domov z Ivanom. Hariz jima je ponudil prevoz do Šiške, a je nameraval tam odložiti le Ivana, nato pa še njo odpeljati domov. »Zdelo se mi je, kot da se ga hoče po domače povedano losati,« je povedala. Ker je bilo tudi Ivanu dogajanje med prevozom menda čudno, Harizu ni povedal pravega naslova, temveč mu je dejal, naj ustavi pri Pivnici Union.
Hariz je zadel Ivana, ki je bil takrat še na cesti. Bil je hudo ranjen.
Tam Hariz dekleta menda ni hotel izpustiti iz avtomobila, zaradi česar ji je bilo zelo neprijetno. To je bil tudi povod za prepir med moškima, je dejala priča, ki pa ni bila povsem prepričana, kdo je koga prvi napadel. Spomni se sicer, da je imel Hariz pri sebi palico, nekakšen pendrek, »s katero je grozeče zamahoval,« Ivanu pa je grozil tudi, »da ga bo fental«. Slišala je več grdih besed na račun Ivanove hrvaške narodnosti, Softić mu je očital, da jo hoče le izkoristiti. A, je dejala, si je želela domov z Ivanom, Softiću je to tudi povedala, ko je umirjala situacijo.
Prevozili rdeče
Z Ivanom sta se tako umaknila do Celovške ceste in na pločnik, Hariz, ki je znova sedel v avto, pa je pridrvel do pločnika in ju skoraj zadel. Drugo bližnje srečanje so imeli na cesti, ko je Hariz polkrožno obrnil proti mestu, da sta morala z Ivanom odskočiti, da ju ni zadel. Ker sta bila izpostavljena, sta namreč prečkala Celovško in se namenila na avtobusno postajo v smeri Šiške. A Hariz se je še enkrat vrnil in zadel Ivana, ki je bil takrat še na cesti, ona pa je bila že na avtobusni postaji. Hariz je čez nekaj metrov ustavil, nato odpeljal proti Šiški, medtem pa je neki moški poškodovanega Ivana privlekel do postaje. Kmalu so prišli policisti in reševalci. Ivan je bil hudo ranjen.
Poročali smo, da Softić zatrjuje, da je hotel oškodovanca le prestrašiti, ker ga je ta brutalno pretepel (oškodovanec trdi, da je Softića udaril le zato, ker je začel groziti s palico). Softić je dejal, da je zapeljal proti njemu, nato pa polkrožno obrnil. Ko se je vrnil, je zadel vanj, ko je stal sredi ceste.
Oba sta sicer povedala, da sta se sprla že v avtu; Softić trdi, da se je že med vožnjo dvakrat ustavil, a Ivan kljub njegovim večkratnim prošnjam ni hotel zapustiti avta. Med vožnjo naj bi ga Ivan zmerjal in žalil.
Zdelo se mi je, kot da se ga hoče po domače povedano losati.
Oškodovanec je dejal, da je moral na poti poslušati Softićeve žaljivke na račun svoje hrvaške pripadnost pa tudi grožnje, da ga bo ubil.
Punca v avtu med vožnjo, ki je bila sicer po njenih besedah hitra in intenzivna, prevozili naj bi tudi nekaj rdečih luči, ni slišala prepira; kot je dejala, se je z Ivanom pogovarjala o tem, kaj bosta jedla za zajtrk.
