Hčer mučila, ker nima čustev. Ji bo oproščeno?

LJUBLJANA – Ali ti je lahko samo zato, ker nimaš dovolj empatije do sočloveka, na koncu malo oproščeno? Govor je o Sandi Alibabić, materi nesrečne jeseniške deklice Arine Kardašević, ki je v dobrih dveh letih življenja pretrpela toliko gorja, da si je težko predstavljati. Tik pred smrtjo je imela zaradi udarcev, ki naj bi ji jih prizadejala Alibabićeva in njen takratni partner Mirzan Jakupi, v možganih hudo oteklino, za katero je zdravnik ocenil, da je »daleč od tega, kar še lahko prenesejo možgani«.
Alibabićeva je poskušala v pritožbi zoper sodbo kranjskega okrožnega sodišča, s katero je bila poslana za skupno 23 let v zapor, prek zagovornice Darje Roblek prepričati ljubljanske višje sodnike, da bi morali upoštevati tudi stopnjo njene empatije do otrok.

Roblekova je poudarila, da sta psiholog in psihiater ugotovila, da obtoženka do svojih otrok nima empatije oziroma da je ta zelo zmanjšana. Zato se je vprašala, kako naj potem takšna mati zaradi specifičnih objektivnih lastnosti, na katere nima vpliva, deluje za zaščito otroka tako kot denimo mati, ki to lastnost ima.

Da bi morali višji sodniki biti bolj prizanesljivi tudi do Jakupija, je menil njegov zagovornik Damijan Pavlin. Jakupi naj takrat sploh še ne bi bil očim deklice, saj se je šele v letu, ko je deklica umrla, razvezal od bivše žene, poleg tega pa tudi z Alibabićevo nista bila v zvezi toliko časa, da bi se to lahko štelo za zunajzakonsko skupnost. Dolžnost, da kot očim preprečuje nasilje nad deklico, naj tako sploh še ne bi obstajala. Odvetnik je še menil, da prvostopenjska sodba ne podaja odgovorov na vprašanje, kaj konkretno je Jakupi storil.

Grozljive posledice trpinčenja

Alibabićeva in Jakupi sta bila včeraj, ko sta višji sodnici poročevalki Katarini Turk Lukan še enkrat prisluhnila, kaj naj bi v več mesecih storila nemočni Arini, povsem mirna. Le občasno je Alibabićeva po tihem potočila kakšno solzo. Arini naj bi tako Alibabićeva dala klofuto in jo brez razloga vrgla na kavč, jo zvezala in pustila ležati na tleh. Eden od njiju naj bi jo zbadal z injekcijsko iglo, Jakupi naj bi ji v glavo zalučal predmet. Od šest do osem tednov pred smrtjo je dobila tako močan udarec po rami, da je utrpela zlom ključnice. Zaradi močnega udarca nekaj dni pred smrtjo sta se ji zlomila tudi dva zoba, da o hudi poškodbi glave ne govorimo.

Eden od njiju ji je v zadnjik porinil tudi PVC-balonček, Jakupi pa naj bi ji na roki ugasnil cigaretni ogorek. Tako Alibabićeva, sicer mati petih otrok, kot Jakupi, oče treh otrok, sta nasilje nad deklico zanikala. Po njegovih besedah se je deklica s cigareto opekla po nesreči. Zob pa si je zlomila, ko se je udarila v stol. Kako je v njenem zadnjiku pristal balon, ni znal pojasniti. Je pa znal povedati, kako se je deklica, če se s čim ni strinjala, menda zaletavala v omare, v radiator ter da naj bi padala s trampolina. Alibabićeva je del krivde zvalila tudi na Jakupija. Zatrdila je, da je on povzročil, da se je Arina z glavo udarila v omaro, pri čemer se je prebila stranica omare. Ker deklica ni imela nobene modrice, je razlagala mati, je ni peljala k zdravniku, ampak je rano le hladila z obkladki. Obtoženki pa ni ostal dolžan niti Jakupi, ki je med sojenjem povedal, da zadnji večer, preden so deklico odpeljali na zdravljenje, mala Arina ni hotela spati. Takrat je, tako Jakupi, iz sobe slišal udarce glave ob tla in ob radiator.