Hiše slovenskega morilca s facebooka noče nihče (FOTO)

Hiša v Žabjeku v Podbočju s hišno številko 3, ki je bila pred slabimi tremi leti zadnje zatočišče umorjenega Andreja Cekute, ki je svoje življenje zaključil na najbolj krut način, ko sta se nadenj spravila kolega ter ga zbrcala in pretepla do smrti, kaže zelo ubogo podobo. Domovanje morilca Martina Kovača je zaraščeno, okolica zanemarjena, kot da se je tu že zdavnaj ustavil čas.

Če že ne enkrat v oddaljeni preteklosti, pa vsaj tistega 13. februarja 2017, ko se je tu zaradi smrtnih udarcev ustavilo srce 26-letnika iz Gorenjega Vrhpolja pri Šentjerneju, ta je umrl v nečloveškem mučenju in izživljanju dveh prijateljev, ki sta, kako podlo in brezčutno, vse skupaj kar 23 minut celo snemala s telefonom in prenašala v živo po facebooku.

Se je pa hiša z zemljišči vred znova znašla v primežu državnih organov. Njen solastnik, Martin Kovač, ki skupaj s kolegom Alešem Olovcem ždi za zapahi zaradi umora Cekute, namreč dolguje državi. Glede na revščino je znesek ogromen, za običajnega smrtnika tako velik, da ga v vsem življenju ne bi zmogel odplačati, a vsaj nekaj gre Kovaču pri vsej žalosti na roke: čas. Dolg se je namreč v zadnjih dveh letih občutno zmanjšal, saj je del že zastaral.

Pred dvema letoma je namreč državi dolgoval neverjetnih 181.579 evrov, danes precej manj, dobrih 92.000 evrov, kar je še vedno vrtoglava vsota glede na njegovo premoženje. Resda je le tretjinski lastnik nepremičnin; hiše, njiv in travnikov, ena tretjina je v lasti brata, druga očetova, tretjina vseh sedmih parcel, tudi hiše, pa je ocenjena na vsega 14.700 evrov.
 

Kupcev pa ni

»Dražba nepremičnin Martina Kovača je bila neuspešna, kajti plačane ni bilo nobene varščine, torej tudi nobenega interesenta za nakup ni bilo,« je na naša poizvedovanja prejšnji teden odgovorila podpredsednica okrožnega sodišča Krško Branka Drozg. Po besedah Majde Vukelić, predstavnice za odnose z javnostmi na državnem odvetništvu, je bil predlog za izvršbo ponovno vložen za iste neporavnane davčne obveznosti kot prvič in drugič. »Prvotni dolg se je zmanjšal zaradi delnega zastaranja,« je dodala.

Marca 2017 je državno odvetništvo na predlog ministrstva za finance proti dolžniku Martinu Kovaču vložilo predlog za izvršbo s prodajo dolžnikovih nepremičnin. Okrajno sodišče v Kočevju je konec marca 2017 izdalo sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen aprila 2017. Sodišče je prvo javno dražbo opravilo novembra 2017, ker pa nihče ni vplačal varščine niti na narok ni pristopil nihče kot morebitni kupec, je bila neuspešna. Republika Slovenija je zato podala predlog za razpis druge javne dražbe, ta je bila sredi decembra 2017. Tudi takrat je bila neuspešna, čeprav je bila izklicna cena Martinovega deleža vsega 7300 evrov.

Ker je torej v tem času del dolga že zastaral, je nova odločba o dolgu zahtevala novo odredbo o prodaji in tako je bila znova razpisana prva javna dražba, z nižjim dolgom, torej – kot rečeno, neuspešno. Prodajal se je sicer le delež Martina Kovača, torej bi kupec, če bi slučajno kupil nepremičnine, postal le njihov tretjinski lastnik. Ko v Kovačevi domači vasi poizvedujemo o prodaji, domačini o tem ne vedo nič, le eden pikro pripomni, da hiše ne bi maral, pa če bi mu jo zastonj dali.
 

Cvetličarstvo in prodaja avtomobilov

Pred desetletjem in več je Kovač registriral podjetje. Saj ne da bi bil sam tako podjeten, ampak so ga k temu nagovorili njegovi pajdaši, ki so izkoristili njegovo ime, predvsem pa njegovo naivnost, in tako prali denar. Sprva je Kovač registriral cvetličarsko dejavnost, podjetje se je imenovalo Cvetličarna Martin Kovač, s. p., potem pa ga je nekdo prepričal, da je dejavnost razširil na prodajo avtomobilov.


Posli so cveteli, tudi s tujino, tolpa, ki se je skrivala za njegovim imenom, pa je celo ponarejala podpise in listine, zaradi česar je tekel postopek na sodišču. Z njegovim podjetjem so torej poslovali drugi, Kovač od tega ni imel nič, ostali so mu le ogromni dolgovi. A pri vsej zadevi je lahko zadovoljen vsaj toliko, ker bodo slej ko prej tudi ti dolgovi, ki so še ostali, zastarali.
 

Upanje na vrhovnem sodišču

Ima pa še eno upanje. Resda je sodba za umor prijatelja Andreja Cekute pravnomočna, a tako kot Olovec tudi Kovač čaka na odločitev vrhovnega sodišča, kamor sta vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Spomnimo: Aleš Olovec in Martin Kovač sta bila zaradi umora na grozovit način, storjen z eventualnim naklepom in v sostorilstvu, ter nezakonitega slikovnega snemanja obsojena na 22 oziroma 21 let zapora.


Tožilstvo si je sicer prizadevalo za višjo kazen, zagovornika obtoženih pa sta bila nasprotnega mnenja, da je šlo za povzročitev posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt, ne pa za umor, in da se je tožilstvo pri spremembi kvalifikacije iz milejše oblike v umor vdalo pod pritiskom javnosti. Kovačev zagovornik Dušan Medved je v zaključni besedi izpostavil, da je usodne udarce prizadejal Olovec in da je Kovač pravzaprav le sledil temu, kar je počel kolega.

Olovec in Kovač zdaj upata na kakšno ugodno vest z vrhovnega sodišča, kamor sta že maja 2018 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, a vrhovni sodniki o tej še niso odločali. Ni še namreč prišla na vrsto.