V ŠOKU
Igor J. ni smel na materin pogreb
Igor Jurkovič se od mame Nuške ni poslovil zaradi negativne varnostne ocene, spremstva pa mu niso mogli zagotoviti. Njegova žena Urška pravi, da so se najprej izgovarjali na težave s prevozom.
Odpri galerijo
ŠENTJERNEJ – Šentjernejčana Igorja Jurkoviča le še nekaj mesecev loči od trenutka, ko bo po odsluženi kazni zapustil zapor na Dobu. Zagotovo si bo takrat oddahnil, saj bo spet skupaj z družino, ženo Urško Koprivšek in štirimi mladoletnimi otroki. A v domači hiši ga bo vseskozi spremljala misel, da je ravno v obdobju, ko je gulil zaporniške žimnice, iznenada, v starosti 62 let, umrla njegova mama Nuška Jurkovič.
Kot nam pove Koprivškova, se je srce njene tašče ustavilo 9. julija. Ta žalostna novica je seveda takoj romala na Dob in, razumljivo, prizadela Igorja. »Klical me je iz zapora in me vprašal, ali je informacija, da je mama umrla, resnična. Oziroma, ali to res drži. Sprva sploh ni mogel verjeti. In od šoka govoriti,« se spominja njegova žena.
In medtem ko se je Igor počasi v mislih poslavljal od svoje mame, se je obrnil na odgovorne v zaporu in jih prosil, ali se lahko udeleži materinega pogreba ali se gre vsaj od nje poslovit, ko je še ležala doma. Najprej so mu, razloži sogovornica, rekli, da njegovi prošnji ne morejo ugoditi, češ da je težava v organizaciji prevoza. Pomagale niso niti njene besede, da je pripravljena za prevoz plačati in da gre res za tragičen dogodek.
Igorjeva prošnja je bila zavrnjena, dnevi so tekli in 12. julija, ko je bil pogreb, ga ni bilo med preostalimi družinskimi člani. Šele nato je Jurkovič izvedel, zakaj ga niso spustili na pogreb, šlo je za varnostne razloge, nam razkrije Koprivškova. »Ker jih je bilo strah, da doma ne bi delal problemov,« sogovornica prenese takratne informacije iz zapora in se sprašuje, kakšne probleme. Z možem se namreč zelo dobro razume, saj sta skupaj že 12 let. Ne nazadnje pa bil na pogrebu vseskozi pod nadzorom pravosodnih policistov.
»Kar so naredili, ni prav,« pravi Koprivškova in nadaljuje: »Dovolili bi mu lahko vsaj, da bi se prišel od mame poslovit, ko je še ležala doma. In to, če ne drugega, le za nekaj minut.« In pripomni, da so mu še 11. julija rekli, da se gre lahko poslovit od mame, po 15 minutah pa so si premislili in prevoz odpovedali. Zaradi vsega tega, predvsem ker ni mogel mame še zadnjič objeti, je Jurkoviču še danes zelo težko. Vse skupaj ga je zelo razžalostilo, sploh ker mu je mama umrla le nekaj mesecev pred koncem njegovega prestajanja zaporne kazni na zaprtem oddelku na Dobu.
Kot nam pove Koprivškova, se je srce njene tašče ustavilo 9. julija. Ta žalostna novica je seveda takoj romala na Dob in, razumljivo, prizadela Igorja. »Klical me je iz zapora in me vprašal, ali je informacija, da je mama umrla, resnična. Oziroma, ali to res drži. Sprva sploh ni mogel verjeti. In od šoka govoriti,« se spominja njegova žena.
12. julija so pokopali Nuško Jurkovič.
In medtem ko se je Igor počasi v mislih poslavljal od svoje mame, se je obrnil na odgovorne v zaporu in jih prosil, ali se lahko udeleži materinega pogreba ali se gre vsaj od nje poslovit, ko je še ležala doma. Najprej so mu, razloži sogovornica, rekli, da njegovi prošnji ne morejo ugoditi, češ da je težava v organizaciji prevoza. Pomagale niso niti njene besede, da je pripravljena za prevoz plačati in da gre res za tragičen dogodek.
Premislili so si
Igorjeva prošnja je bila zavrnjena, dnevi so tekli in 12. julija, ko je bil pogreb, ga ni bilo med preostalimi družinskimi člani. Šele nato je Jurkovič izvedel, zakaj ga niso spustili na pogreb, šlo je za varnostne razloge, nam razkrije Koprivškova. »Ker jih je bilo strah, da doma ne bi delal problemov,« sogovornica prenese takratne informacije iz zapora in se sprašuje, kakšne probleme. Z možem se namreč zelo dobro razume, saj sta skupaj že 12 let. Ne nazadnje pa bil na pogrebu vseskozi pod nadzorom pravosodnih policistov.Ploha udarcevIgor Jurkovič je bil maja 2017 obsojen na dve leti zapora zaradi napada na Marijana Glešća in Damjana Berganta 22. januarja tistega leta. Tistega zimskega večera, bila je nedelja, sta bila v Šentjerneju tarča groženj in plohe udarcev, zaradi poškodb sta končala na urgenci novomeške bolnišnice. Devetindvajsetletni Jurkovič je bil sicer v letih 2008–2016 že petkrat pravnomočno kaznovan za premoženjske delikte in kazniva dejanja z elementi nasilja, vedno pogojno.
»Kar so naredili, ni prav,« pravi Koprivškova in nadaljuje: »Dovolili bi mu lahko vsaj, da bi se prišel od mame poslovit, ko je še ležala doma. In to, če ne drugega, le za nekaj minut.« In pripomni, da so mu še 11. julija rekli, da se gre lahko poslovit od mame, po 15 minutah pa so si premislili in prevoz odpovedali. Zaradi vsega tega, predvsem ker ni mogel mame še zadnjič objeti, je Jurkoviču še danes zelo težko. Vse skupaj ga je zelo razžalostilo, sploh ker mu je mama umrla le nekaj mesecev pred koncem njegovega prestajanja zaporne kazni na zaprtem oddelku na Dobu.
Neupravičen do namenskega izhoda
Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij odgovarjajo, da se udeležba na pogrebu svojcev omogoča v največji možni meri. V takšnih primerih se obsojencu podeli namenski izhod, seveda če za to ni varnostnih zadržkov. A v konkretnem primeru je bilo na podlagi varnostne ocene odločeno, da se namenski izhod ne podeli, spremstva obsojenca pa ni bilo mogoče izvesti.»Varnostna ocena je ocena dejavnikov tveganj za morebitni pobeg, za zagotavljanje obsojenčevega varnega prestajanja kazni zapora ter zagotavljanje varnosti, reda in discipline v zavodu. Ocena je sestavljena iz statičnih in dinamičnih dejavnikov tveganj, ki izhajajo iz ugotovljenih dejstev in okoliščin obsojenčevega obnašanja, njegove osebnosti in drugih okoliščin, ki vplivajo na to, da bi bila lahko ogrožena red in varnost v zavodu in zunaj njega. Na podlagi varnostne ocene se načrtujejo in izvajajo aktivnosti ter ukrepi na področju varnosti v zavodu in zunaj njega. Vsi pripadajoči postopki morajo zagotavljati varnost obsojencev, zaposlenih in obiskovalcev ter zmanjšati nevarnost nasilja in drugih dogodkov, ki bi lahko ogrožali varnost,« so nam pojasnili in še, da se bo obsojencu poskušalo omogočiti, da se bo od pokojne mame lahko poslovil na drug način.