Inino smrt bo vse življenje nosil s sabo

Sveče ob Celovški cesti še vedno spominjajo na tragično smrt 20-letne Ine Golob, ki je marca 2017 izgubila življenje, ko je vanjo z audijem A7 trčil leto starejši Jan Kočić. Prve ugotovitve preiskave dogodka v križišču z Bravničarjevo in Korenčanovo ulico so bile tako strašljive, da je mladi Ljubljančan kot eden redkih povzročiteljev smrtne prometne nesreče pristal celo v priporu; vozil naj bi veliko prehitro, prevozil rdečo luč na semaforju in treščil v kolesarko, ki je cesto prečkala pri zeleni. Med dokaznim postopkom se je zgodba precej spremenila in odnesel jo je s kaznijo dve leti in tri mesece zapora, ki pa jo je večino odslužil že v priporu, saj so mu ta ukrep odpravili šele po 18 mesecih. Pred kratkim pa je izvedel, da bo čas, ki ga bo moral preživeti v zaporu do izteka kazni, še za nekaj mesecev višji, pritožbeno sodišče je namreč nekoliko okrcalo prvostopenjsko, da je bilo premilo. Kazen mu je zvišalo na tri leta zapora.

Če bi vozil po predpisih ...

Kočićev odvetnik Benjamin Peternelj je sicer tako okrožnega sodnika Marjana Pogačnika kot v pritožbi višje sodnike nagovoril, naj klienta oprostijo očitkov, saj to, kar je ta storil 20. marca 2017 ob 22.46, po njegovem sploh ni bilo kaznivo dejanje, ampak prekršek. Sprva je sicer Kočiću grozilo do 12 let zapora, saj je bil obtožen brezobzirne in predrzne vožnje: vozil naj bi s hitrostjo najmanj 120 kilometrov na uro (dovoljenih je 70) in se zaletel v kolesarko Ino, ki naj bi torej pri zeleni luči prečkala Celovško. Med okrožnim procesom so na sceno stopili razni strokovnjaki in sodni izvedenci, zaradi njihovih ugotovitev pa je tožilstvo obtožbo spremenilo v milejše kaznivo dejanje v prometu, povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti.
Izkazalo se je namreč, da je bila Ina tista, ki je prevozila rdečo luč, trije izvedenci za prometne zadeve pa so morali sesti za isto mizo in se poenotiti, kakšna je bila hitrost Kočićevega audija; sporočili so, da najmanj 105 na uro.


Ne glede na prispevek kolesarke (prevožena rdeča luč) je sodnik Pogačnik voznika avtomobila spoznal za krivega, saj bi moral ta hitrost vožnje prilagoditi okoliščinam, da bi lahko ustavil pred ovirami, ki jih lahko pričakuje. In ne glede na barvo luči na semaforju bi moral na mestni ulici pričakovati, da se lahko zgodi tudi kaj nepredvidljivega. Če bi vozil po predpisih, bi lahko trčenje ob takojšnjem reagiranju tudi preprečil. Poleg zaporne kazni ga je doletela stranska – odvzem vozniškega dovoljenja za leto in pol. S prvostopenjsko sodbo pa nista bila zadovoljna ne obramba in ne tožilstvo. Odvetnik je imel nekaj nasvetov za višje sodnike, najpomenljivejši je vsekakor bil, naj klienta oprostijo, tožilstvo pa je menilo, da bi moral biti krivec za Inino smrt kaznovan strožje: na pet let zapora in štiriletni odvzem izpita.

Dve kaznivi dejanji, kopica prekrškov

Pritožbeni senat v sestavi Igor Mokorel, Maja Baškovič in Katarina Turk Lukan je sprejel odločitev, da zaporno kazen za Jana Kočića za nekaj mesecev zviša. Tudi oni so namreč mnenja, da bi moral ne glede na vse okoliščine pričakovati tudi nepredvidljive situacije, ko se je približeval križišču, zato bi moral prilagoditi hitrost, da bi lahko varno ustavil. »Kolesar na prehodu za pešce ni ovira, ki ne bi bila pričakovana.«


Senat se ne strinja z odvetnikom, da je Kočić kršil eno prometno pravilo, sicer pa je bil v popolnem psihofizičnem stanju, kar bi morala biti le ena od številnih olajševalnih okoliščin zanj. Toda kršitev cestnoprometnega pravila je »imela usodno posledico, to je smrt kolesarke kot šibkejše in ranljivejše udeleženke v cestnem prometu«, sporočajo sodniki. In čeprav je tudi pritožbeno sodišče našlo nekaj olajševalnih okoliščin za Kočića (denimo mladost, obžalovanje in opravičilo Inini družini), je ob odločanju o zvišanju kazni večji pomen namenilo oteževalnim okoliščinam. V usodnih trenutkih je vozil vsaj 35 kilometrov na uro prehitro, pomembna je njegova predkaznovanost, dvakrat je namreč že bil obsojen zaradi velike tatvine, večkrat je bil tudi v postopku zaradi prometnih prekrškov.

Plačati mora 1000 evrov sodne takse kot strošek pritožbenega postopka; že prvostopenjsko sodišče mu je ob izreku sodbe sicer naložilo, da mora, čeprav nima zaposlitve, plačati polovico stroškov postopka, okrog 4000 evrov. Nesrečo je namreč povzročil z audijem A7, vrednim okrog 20.000 evrov, kar pomeni, da vire dohodkov, čeprav morda niso uradno evidentirani, očitno ima. Najhujša kazen za Jana Kočića pa zagotovo je: breme smrti mlade kolesarke bo s seboj nosil vse življenje.