LOPOVI NA DELU
Iz cerkve ukradli kelih, monštranco in celo hostije
Najmanj 11.500 evrov so vredni predmeti, ki so jih odnesli iz cerkve sv. Jurija v Mirnu. Iz drugih župnij so jim darovali svoje svete posode.
Odpri galerijo
Minili sta dve leti, odkar so v noči na ponedeljek, 30. julija, nepridipravi vdrli skozi stranska vrata v zakristijo in vstopili v cerkev sv. Jurija v Mirnu pri Novi Gorici ter odnesli 32 dragocenih predmetov, tudi tako imenovane svete mašniške predmete; kelih, ciborij in monštranco, kadilnico, pateno, dva svečnika in celo posvečene hostije. Noge so dobile tudi električne klaviature yamaha, ki niso bile prav lahke, zato so se morali potruditi oziroma so bili zelo dobro organizirani. Vrednost ukradenega je kulturno seveda neprecenljiva, v denarju pa so jo ocenili na 11.500 evrov.
Obiskovalec Mirna, tega starega slovenskega kraja, ki leži na meji z Italijo, težko spregleda cerkev sv. Jurija. Monumentalna enoladijska stavba nasproti čudovitega vodnjaka, zgrajena v neoklasičnem slogu leta 1828, je spomeniško zaščitena.
V notranjosti je pravo kulturno bogastvo, med drugim oltarji iz marmorja, slika sv. Jurija v boju z zmajem goriškega slikarja Clementa Del Nerija in križev pot iz leta 1910, ki ga je naslikal dunajski podobar Wilhelm Morandini po predlogi Josepha Führicha.
»Zakaj sveti predmeti? Zato ker se uporabljajo izključno v liturgiji, pri maši. Ker niso od nikogar, ampak v župnijah izključno skupna last cerkvenega občestva. Zlasti pa so imeli veliko zgodovinsko vrednost za kraj, saj so preživeli vse režime in vse vojne v 20. stoletju.«
Župnik je z omenjenimi predmeti maševal in se obračal k bogu ter poskušal pomiriti vernike ob veliki tragediji, ki se je zgodila ob koncu druge svetovne vojne, ko so območje še zasedali Nemci, partizani pa so bili zelo dejavni. Nemci so imeli v bližini v Rojah letališče, ki je bilo tarča zaveznikov. Del letal in opreme so sicer razstavili in poskrili naokoli, vendar je bilo letališče še vedno tarča. Nekega dne so prileteli in spustili kasetne bombe, območje so zasuli z njimi. »Takrat so bili domačini na poljih, bil je 18. marec in so sadili krompir. Letalci so očitno spustili bombe nekaj sekund prehitro in posipali naš kraj. Bilo je 45 mrtvih in ranjenih, med njimi ženske in otroci.« Bilo je tako hudo, da se je zgodilo nekaj nepredstavljivega. »Takrat so mrtve nosili v cerkev, ranjene pa partizani do zbirnega mesta, kjer so jih Nemci naložili na tovornjake in peljali v bolnišnico. Niso se streljali, bilo je prehudo,« pove Robert Ušaj.
Vse svete posode so dali lepo očistiti in obnoviti zlatarju Christophu Steidlu Porenti, ki ima delavnico v Rimski ulici v Ljubljani, tako da se danes svetijo, kot bi bile nove. »To sicer ni tisto, kar smo imeli, vendar pa je po drugi strani tudi znak, kako smo v stiski vendarle solidarni, kako sodelujemo in kako se lahko zanesemo drug na drugega.« Policiji po dveh letih ni uspelo izslediti nepridipravov, ki so okradli župnijo. Ušaj pa je ob slovesu dejal, da nedeljske maše v Mirnu obišče kakšnih 250 vernikov, kar pomeni, da je župnija še vedno zelo živa.
Roparji so se nad župnišči v tem koncu države znesli že januarja 2016. Dolenjski Romi so braniškega župnika Jožefa Lična popršili s solzivcem in mu ukradli več kot 800 evrov; po vlomu v župnišče so ajdovskemu župniku Francu Likarju ukradli okrog 30 evrov. V Batujah so razbili stranska vrata v župnišču in domovanje Ivana Masla zapustili bogatejši za 420 evrov. Policija je vse nepridiprave ujela in so na novogoriškem okrožnem sodišču dobili zaporno kazen. V noči na minulo soboto pa je bilo vlomljeno še v župnišče v Podnanosu. Storilec je vdrl skozi okno in ukradel gotovino.
Obiskovalec Mirna, tega starega slovenskega kraja, ki leži na meji z Italijo, težko spregleda cerkev sv. Jurija. Monumentalna enoladijska stavba nasproti čudovitega vodnjaka, zgrajena v neoklasičnem slogu leta 1828, je spomeniško zaščitena.
V notranjosti je pravo kulturno bogastvo, med drugim oltarji iz marmorja, slika sv. Jurija v boju z zmajem goriškega slikarja Clementa Del Nerija in križev pot iz leta 1910, ki ga je naslikal dunajski podobar Wilhelm Morandini po predlogi Josepha Führicha.
Vdirali pri dveh vratih
Tiste noči so zlikovci naprej vdirali pri vratih, ki so dobro vidna s ceste. Po sledovih sodeč so se zelo trudili, vendar jim ni uspelo, zato so šli naokrog po zelenici in se lotili omenjenih stranskih vrat v zakristijo, ki pa so tudi podnevi neopažena. Vstopili so in začeli svoj lopovski pohod. »Kot so povedali kriminalisti, je bila kraja pravzaprav tipična za cerkve. Iskali in odnesli so vse, kar se sveti,« nam je povedal mirenski župnik in dekan Robert Ušaj, ki še danes ne more dojeti, da je župnija izgubila naštete svete predmete.»Zakaj sveti predmeti? Zato ker se uporabljajo izključno v liturgiji, pri maši. Ker niso od nikogar, ampak v župnijah izključno skupna last cerkvenega občestva. Zlasti pa so imeli veliko zgodovinsko vrednost za kraj, saj so preživeli vse režime in vse vojne v 20. stoletju.«
Župnik je z omenjenimi predmeti maševal in se obračal k bogu ter poskušal pomiriti vernike ob veliki tragediji, ki se je zgodila ob koncu druge svetovne vojne, ko so območje še zasedali Nemci, partizani pa so bili zelo dejavni. Nemci so imeli v bližini v Rojah letališče, ki je bilo tarča zaveznikov. Del letal in opreme so sicer razstavili in poskrili naokoli, vendar je bilo letališče še vedno tarča. Nekega dne so prileteli in spustili kasetne bombe, območje so zasuli z njimi. »Takrat so bili domačini na poljih, bil je 18. marec in so sadili krompir. Letalci so očitno spustili bombe nekaj sekund prehitro in posipali naš kraj. Bilo je 45 mrtvih in ranjenih, med njimi ženske in otroci.« Bilo je tako hudo, da se je zgodilo nekaj nepredstavljivega. »Takrat so mrtve nosili v cerkev, ranjene pa partizani do zbirnega mesta, kjer so jih Nemci naložili na tovornjake in peljali v bolnišnico. Niso se streljali, bilo je prehudo,« pove Robert Ušaj.
Dobili nove svete predmete
Nekaj časa so bili v cerkvi sv. Jurija brez svetih predmetov in so maševali s sposojenimi. »A ko so javnost, župnije in redovi izvedeli za krajo, tudi iz vašega časopisa in drugih medijev, za kar se vam zahvaljujem, so se takoj odzvali in nam darovali svoje svete posode. Sveto posodje smo dobili od sester usmiljenk, iz župnije Dutovlje, nekaj tudi iz župnije iz Italije. Objava v medijih je sprožila val dobrote, bi lahko rekli.«Domačini so bili na poljih, bil je 18. marec in so sadili krompir. Letalci so očitno spustili bombe nekaj sekund prehitro. Bilo je 45 mrtvih in ranjenih, med njimi ženske in otroci.
Vse svete posode so dali lepo očistiti in obnoviti zlatarju Christophu Steidlu Porenti, ki ima delavnico v Rimski ulici v Ljubljani, tako da se danes svetijo, kot bi bile nove. »To sicer ni tisto, kar smo imeli, vendar pa je po drugi strani tudi znak, kako smo v stiski vendarle solidarni, kako sodelujemo in kako se lahko zanesemo drug na drugega.« Policiji po dveh letih ni uspelo izslediti nepridipravov, ki so okradli župnijo. Ušaj pa je ob slovesu dejal, da nedeljske maše v Mirnu obišče kakšnih 250 vernikov, kar pomeni, da je župnija še vedno zelo živa.