Iz garderobne omarice v fitnesu so mu sunili prestižni rolex
Možakarju, rednemu obiskovalcu fitnesa, je novembra 2018 neznani tat vdrl v garderobno omarico, ki se je zaklenila s pomočjo elektronskega čipa. Ker sta mu menda iz omarice izginila ročna ura znamke Rolex, vredna 11.900 evrov, in denarnica s 70 evri, je od fitnesa zahteval povrnitev vrednosti ukradenega.
Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je njegov zahtevek po temelju delno utemeljen, in sicer polovično, in pojasnilo, da bo o višini tožbenega zahtevka in stroških postopka odločilo s končno odločbo. Zoper takšno vmesno sodbo se je pritožil lastnik fitnesa in predlagal, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne ali vmesno sodbo razveljavi.
Ker tožnik pritožbe ni vložil, je odločitev o njegovem 50-odstotnem prispevku k nastanku škode pravnomočna, višje sodišče pa je pritožbo fitnesa zavrnilo. Lastnik fitnesa je sicer poskušal višje sodišče prepričati, da gre za tako imenovano sodbo presenečenja, a je višje sodišče ugotovilo, da nič od tega, kar je navajal, samo po sebi še ne pomeni, da gre za sodbo presenečenja ali da je ta obremenjena s katero od kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišče se bo ukvarjalo z vprašanjem, ali so bili iz omarice res ukradeni rolex, vreden skoraj 12 tisočakov, in 70 evrov.
Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo.
O višini odškodnine
V nadaljevanju postopka se bo sodišče prve stopnje tako ukvarjalo z višino odškodnine. Ob presoji, ali tožena stranka dolguje polno odškodnino, se bo moralo ukvarjati z vprašanjem, kakšna skrbnost pri varovanju lastnine gostov se zahteva od fitnes studia in ali oziroma v katerem delu ravnanje tožene stranke ni dosegalo takšne skrbnosti.
V skladu z obligacijskim zakonom se gostinci (tudi bolnišnice, železniški spalniki, organizatorji taborjenja ipd.) glede stvari, ki so jih gosti prinesli s seboj, štejejo za shranjevalce in odgovarjajo, če te izginejo ali se poškodujejo. Odgovorni pa niso, če so bile stvari poškodovane zaradi okoliščin, ki se jim ni bilo mogoče izogniti ali jih odvrniti, ali zaradi katerega vzroka v sami stvari, ali če so izginile ali so bile poškodovane po krivdi gosta ali tistih, ki jih je pripeljal s seboj. Gostinec pa dolguje popolno odškodnino, če mu je gost stvari izročil v hrambo, kot tudi če je škoda nastala po njegovi krivdi.
Tožnik je prispeval k nastanku škode, saj sam ni sprejel zadostnih varnostnih ukrepov (ni se pozanimal o možnostih posebne hrambe, ure ni pospravil v torbo ali žep).
V opisanih pogledih je dejavnost fitnes studia po prepričanju višjega sodišča blizu tistim, naštetim v zakonu, zato je pravilen zaključek, da za stvari, ki so jih gostje prinesli s seboj, odgovarja kot gostinec. Kot je še ugotovilo sodišče prve stopnje, je tudi tožnik prispeval k nastanku škode, saj sam ni sprejel zadostnih varnostnih ukrepov (ni se pozanimal o možnostih posebne hrambe, ure ni pospravil v torbo ali žep), a ne več kot 50 odstotkov.
Ker torej ni sporno, da je bilo tistega dne res vlomljeno v njegovo garderobno omarico, se bo sodišče ukvarjalo z vprašanjem, ali so bili iz omarice res ukradeni rolex, vreden skoraj 12 tisočakov, in 70 evrov. To pa je predvsem vprašanje, ki se nanaša na višino zahtevka.