Iz italijanskega zapora na naše sodišče

»Zdaj je pa dosti te neumnosti! Tiste, ki so jih vzeli, kaznujte, ker drugega niso vredni,« je bil na brežiškem okrajnem sodišču glasen 73-letni Janez R. iz okolice Rake. In je nadaljeval: »Ja, tadva sta bila. Vrata sem imel tistega nedeljskega popoldneva odklenjena in sem po kosilu malo legel. Če bi bil zaklenjen, ne bi prišla v hišo. Kradla sta pa že prej, preden sta vstopila v kuhinjo.«

Janez je velik ljubitelj konj, včasih je vozil tudi na ohceti in pogrebe, opremo za konje pa je imel takšno, kot je ni imel nihče daleč naokoli. In prepoznal bi jo, tudi če bi jo v Ameriki videl, saj je bila ekstra narejena, očiščena in zrihtana, je zatrdil.

A Roma, 35-letna Mirjana Primožič, mamica sedmih otrok, ki zdaj živi na Ponikvah v brežiški občini, in tri leta starejši Sandi Selimčič, iz največjega dolenjskega romskega naselja Brezje sta jasna: tega nista naredila onadva, na zatožni klopi bi moral biti nekdo drug. »Dalimir Jurkovič, ki je prej živel na Rimšu, zdaj pa na Ponikvah, je tisti. Janezu je tudi ukradel konja, a gospod mu ni mogel nič, ker je imel Dalimir vse papirje,« je razlagal Selimčič, ki ga je sodnica Danijela Knez Molan že večkrat neuspešno vabila na sodišče, tako da je zdaj prišel v spremstvu policista.

Vsaj enkrat je bil njegov izostanek upravičen, saj je bil zaprt v Italiji. Italijanski varnostni organi so ga namreč dobili v Trstu, ko je z osebnim avtom prevažal štiri ilegalce, menda bi za posel zaslužil 1300 evrov. Zaprt je bil dobre štiri mesece, a sodnici ni znal natančno pojasniti, na kakšno kazen je bil obsojen in ali je proces zoper njega sploh zaključen. Misli, da je dobil pogojno kazen dve leti in pol zapora in izgon tujca iz države, ni pa povsem prepričan.

Selimčič je bil leto in pol romski svetnik v občinskem svetu Mestne občine Novo mesto, potem pa je spoznal, da se v tej vlogi ne vidi, in je odstopil. Je pa eden redkih Romov, ki je končal srednjo šolo, ima tudi devet let delovne dobe, a zdaj je tam kot večina Romov: na socialni, prejema 400 evrov podpore. Je pa tudi že bil obsojen zaradi tatvine ter zanemarjanja otroka in surovega ravnanja. Za ta dejanja je dobil pogojno kazen 17 mesecev zapora v preizkusni dobi petih let. Roko je namreč dvignil nad svojega 11-letnega bratca, ta je prejel nekaj krepkih, zadeva pa je prišla v javnost, ker je dejanje 16 sekund snemal tretji brat in nasilneža objavil na facebooku.


Tudi Primožičeva, ki od države dobi približno 1700 evrov, je že bila kaznovana zaradi tatvine, poškodovanja tuje stvari in zanemarjanja otrok. Tudi ona je zatrdila, da ni Janezu ničesar vzela, sta pa tako Primožičeva kot Selimčič govorila o tem, da Dalimir k »tastaremu« vozi Mirjanino mladoletno hčerko. »Zdelo se mi je, da gre za pedofilijo, zato sva šla z Mirjano do njega, da se pogovorimo,« je na sodišču razlagal Selimčič, ki niti o ukradeni žagi ni vedel nič. Resda so jo našli v hiši njegove družine, a meni, da jo je domov prinesel njegov zdaj že pokojni brat Tibor. Ta je umrl v prometni nesreči dober teden po tatvini.


»Žago sem res dobil nazaj, a ko so mi jo vrnili, je bila poškodovana in res ne vem, kaj so delali z njo, saj je bila praktično nova. 250 evrov sem dal za popravilo,« se je hudoval oškodovani Janez in pripomnil, da bosta kmalu minili dve leti od tatvine konjske opreme. Pa še to je povedal, da mu je Mirjanina mladoletna hči ukradla denar: »Tale dva sta prišla k meni, da rabita denar in naj jima posodim 150 evrov. Sem jima rekel, da še zase nimam.«

Sojenje se bo nadaljevalo z zaslišanjem prič.