Iz Slovenskih novic izvedela, da jo čaka pripor
Martini Zaletel tožilstvo očita ponarejanje dokumentov. Postopki zaradi goljufij na treh različnih sodiščih.
Odpri galerijo
Martina Zaletel je s ponarejeno notarsko listino poskušala dvigniti denar danes že pokojne matere. FOTO: Boštjan Fon
Po petih mesecih, septembra lani je bila nazadnje v prostorih kranjskega sodišča, se je Martina Zaletel končno pojavila v palači pravice. Ob prejšnji obravnavi, ko je znova ni bilo, je tožilstvo predlagalo pripor za mater treh otrok in sodnica Polona Kukovec je temu sledila. Mi smo že takrat vedeli, da obtožene ni v Sloveniji, bila je v Švici.
Ob razpisu datuma tokratne obravnave smo okrajno sodišče povprašali, ali so Zaletelovo, nekoč se je pisala Kokalj, nemara prijeli in zadržali, in dobili odgovor, da zoper njo sploh ni bila razpisana mednarodna tiralica. Sodišču se je javila sama, in to prav po objavi v Slovenskih novicah, da jo čaka pripor.
Lastnica hiše v Tupaličah, ki pa je opremljena s plombami zaradi vnebovpijočih dolgov, trenutno živi v Zermattu, je 2. oktobra 2017 bančnim uslužbencem poslovalnic Gorenjske banke v Radovljici, Tržiču in Bistrici pri Tržiču predložila lažno specialno pooblastilo za opravljanje bančnih storitev na računu njene danes že pokojne matere Marije Zaletel s podpisom notarke Maše Mažgon. V tem primeru jo bremenijo tri kazniva dejanja ponarejanja listin.
»Ne bom se zagovarjala in odgovarjala na vprašanja,« je bila v uvodu kratka Zaletelova. Ob pričanju Sanide Krbavec, višje bančne svetovalke, predlani kandidatke za najgasilko leta, smo slišali, da so v banki prejeli elektronsko sporočilo, v katerem so bili opozorjeni na ponarejene listine: »V službi sem nato naletela na tak dokument, na njem je bilo zapisano ime, na katero smo bili opozorjeni. Informacijo sem posredovala na centralo.« Jolanda Jenko Kopač, zaposlena v enoti v Tržiču, je med pričanjem dejala, da je Zaletelova želela dvigniti denar na okencu: »V računalniku je bil zaznamek, da lahko dviguje samo imetnik računa. Predložila mi je neke vrste notarski zapis in želela dvigniti denar, a tega nismo dopustili.«
Lučka Peharc, ki je bila vodja poslovalnice v Bistrici pri Tržiču, je povedala podobno kot predhodnici: »Primer, da stranka predloži neko listino za transakcijo, je redek. Preverila sem in se spomnila, da je prišlo interno pooblastilo, da za to osebo, ki je bila na bančnem okencu, ne opravljamo transakcij, ker gre za sum poneverbe te listine. Rekli smo ji, naj pride z mamo, pa bosta lahko dvignili denar.«
Notarka Mažgonova je povedala, da je obdolžena, sicer z drugim priimkom, leta 2015 prišla v njeno pisarno v vlogi solidarnega poroka za podpis posojilne pogodbe: »Dolžnica je imela enak priimek kot obtožena. Pred dvema letoma smo dobili klic iz banke o nekem čudnem pooblastilu s prošnjo za pregled ustreznosti. Že na prvi pogled je bilo videti, da je fotokopija notarskega zapisa sestavljena precej amatersko. Banki sem predlagala posredovanje ovadbe, podala sem jo tudi sama.«
Notarka je pojasnila, da so notarske listine dveh verzij: »Notarski zapisi, kar je gospa prejela, ko je pred tem delala posojilno pogodbo pri nas, in potem še zasebne listine, pri katerih notar opravi overitev podpisa. Ta kopija listine, ki jo je Zaletelova predložila v banki, je hibrid med obema listinama. Na naših listinah ni razmikov, opremljene so z vsemi črticami. Uporabljen je bil moj podpis iz leta 2015. Moj podpis se razlikuje od začetka notarskega poslovanja do zdaj. Preverila sem tudi številko vpisa in ta na ponarejeni listini ne sovpada z imenom, ki je pod to številko zabeleženo v našem vpisniku. Ob ogledu dokumenta se mi je zdelo, kot da so bile razrezane listine zlepljene v celoto, dodan je bil naš pečat, vse je sestavljeno v fotokopirano celoto.«
»Ali je struktura mape originalna?« je vprašala zagovornica Zaletelove Sabina Glavič. »Po strukturi je mapa taka, kot jo uporabljamo v notarski pisarni. Uporabljamo jo vsi notarji, saj gre za mape iz le ene tiskarne s pooblastili,« je odvrnila notarka. Nato je bil govor o menjavi podpisa. »Od leta 2014 do 2016 sem se podpisovala ozko in manjše, na poznejših listinah, tudi že leta 2017, je moj podpis večji in širši,« je bil odgovor notarke: »Tudi povprečna oseba opazi tako razliko.«
Obramba je želela zaslišati še nekaj prič, ki bi potrdile, da je bila Zaletelova tistega dne v kranjski enoti Gorenjske banke s svojo materjo, a je sodnica dejala, da ne gre za ugotavljanje, s kom in kako je šla Zaletelova na banko, ampak se ugotavlja predložitev ponarejenih listin. Zaletelova je želela, da bi se sojenje nadaljevalo šele po 19. aprilu, ko imajo v Švici zaprt hotel, a je sodnica določila datum 13. marca, rezervni termin pa je 22. april. Za konec: Martini Zaletel za eno kaznivo dejanje uporabe ponarejenega notarskega zapisa grozi do dve leti zapora.
Zaletelovo (na sliki z odvetnico Sabino Glavič) smo končno videli vstopiti v poslopje kranjske sodnije. FOTO: Boštjan Fon
Ob razpisu datuma tokratne obravnave smo okrajno sodišče povprašali, ali so Zaletelovo, nekoč se je pisala Kokalj, nemara prijeli in zadržali, in dobili odgovor, da zoper njo sploh ni bila razpisana mednarodna tiralica. Sodišču se je javila sama, in to prav po objavi v Slovenskih novicah, da jo čaka pripor.
Lastnica hiše v Tupaličah, ki pa je opremljena s plombami zaradi vnebovpijočih dolgov, trenutno živi v Zermattu, je 2. oktobra 2017 bančnim uslužbencem poslovalnic Gorenjske banke v Radovljici, Tržiču in Bistrici pri Tržiču predložila lažno specialno pooblastilo za opravljanje bančnih storitev na računu njene danes že pokojne matere Marije Zaletel s podpisom notarke Maše Mažgon. V tem primeru jo bremenijo tri kazniva dejanja ponarejanja listin.
Lani sta jo ob prihodu pričakali Mojca in Sabina Marš (levo), ki jima dolguje 45.000 evrov. FOTO: Martina1
»Ne bom se zagovarjala in odgovarjala na vprašanja,« je bila v uvodu kratka Zaletelova. Ob pričanju Sanide Krbavec, višje bančne svetovalke, predlani kandidatke za najgasilko leta, smo slišali, da so v banki prejeli elektronsko sporočilo, v katerem so bili opozorjeni na ponarejene listine: »V službi sem nato naletela na tak dokument, na njem je bilo zapisano ime, na katero smo bili opozorjeni. Informacijo sem posredovala na centralo.« Jolanda Jenko Kopač, zaposlena v enoti v Tržiču, je med pričanjem dejala, da je Zaletelova želela dvigniti denar na okencu: »V računalniku je bil zaznamek, da lahko dviguje samo imetnik računa. Predložila mi je neke vrste notarski zapis in želela dvigniti denar, a tega nismo dopustili.«
Pred nekaj leti je upnike zavajala s takimi bančnimi izpiski o stanju na svojem računu. FOTO: Boštjan Fon
Lučka Peharc, ki je bila vodja poslovalnice v Bistrici pri Tržiču, je povedala podobno kot predhodnici: »Primer, da stranka predloži neko listino za transakcijo, je redek. Preverila sem in se spomnila, da je prišlo interno pooblastilo, da za to osebo, ki je bila na bančnem okencu, ne opravljamo transakcij, ker gre za sum poneverbe te listine. Rekli smo ji, naj pride z mamo, pa bosta lahko dvignili denar.«
Amaterska fotokopija
Notarka Mažgonova je povedala, da je obdolžena, sicer z drugim priimkom, leta 2015 prišla v njeno pisarno v vlogi solidarnega poroka za podpis posojilne pogodbe: »Dolžnica je imela enak priimek kot obtožena. Pred dvema letoma smo dobili klic iz banke o nekem čudnem pooblastilu s prošnjo za pregled ustreznosti. Že na prvi pogled je bilo videti, da je fotokopija notarskega zapisa sestavljena precej amatersko. Banki sem predlagala posredovanje ovadbe, podala sem jo tudi sama.«
Včerajšnja obravnava v Kranju je bila razpisana zaradi kaznivih dejanj ponarejanja listin in ne serije goljufij, zaradi katerih prav tako poteka sojenje na kranjski sodniji pa tudi v Ljubljani in Novem mestu. Martina Zaletel, uporabljala je še priimek Kokalj in poimenovanje Hannah M. Zaletel, menda dolguje Boštjanu Romanu Pavšetu 26.000 evrov, Mojci in Sabini Marš 45.000, Zdravku Kavčiču 11.257, Ani Kerč okroglih 15.000, Sedini Šabić še pet tisočakov več in Armandu Lucchinu iz italijanskega Grimaca 35.000 evrov. Še nekaj tisoč evrov so ji posodili Ivica in Janko Kastelic ter Jana Ule. Največ, 150.000 evrov, Gorenjka dolguje Sabini Petrič, po neuradnih podatkih naj bi ji jih do danes vrnila približno 40.000. Zaletelova naj bi po neuradnih podatkih v nekaj letih izvabila približno 430 tisočakov od približno 30 posameznikov.
Notarka je pojasnila, da so notarske listine dveh verzij: »Notarski zapisi, kar je gospa prejela, ko je pred tem delala posojilno pogodbo pri nas, in potem še zasebne listine, pri katerih notar opravi overitev podpisa. Ta kopija listine, ki jo je Zaletelova predložila v banki, je hibrid med obema listinama. Na naših listinah ni razmikov, opremljene so z vsemi črticami. Uporabljen je bil moj podpis iz leta 2015. Moj podpis se razlikuje od začetka notarskega poslovanja do zdaj. Preverila sem tudi številko vpisa in ta na ponarejeni listini ne sovpada z imenom, ki je pod to številko zabeleženo v našem vpisniku. Ob ogledu dokumenta se mi je zdelo, kot da so bile razrezane listine zlepljene v celoto, dodan je bil naš pečat, vse je sestavljeno v fotokopirano celoto.«
»Ali je struktura mape originalna?« je vprašala zagovornica Zaletelove Sabina Glavič. »Po strukturi je mapa taka, kot jo uporabljamo v notarski pisarni. Uporabljamo jo vsi notarji, saj gre za mape iz le ene tiskarne s pooblastili,« je odvrnila notarka. Nato je bil govor o menjavi podpisa. »Od leta 2014 do 2016 sem se podpisovala ozko in manjše, na poznejših listinah, tudi že leta 2017, je moj podpis večji in širši,« je bil odgovor notarke: »Tudi povprečna oseba opazi tako razliko.«
Moj podpis se razlikuje od začetka notarskega poslovanja do zdaj.
Obramba je želela zaslišati še nekaj prič, ki bi potrdile, da je bila Zaletelova tistega dne v kranjski enoti Gorenjske banke s svojo materjo, a je sodnica dejala, da ne gre za ugotavljanje, s kom in kako je šla Zaletelova na banko, ampak se ugotavlja predložitev ponarejenih listin. Zaletelova je želela, da bi se sojenje nadaljevalo šele po 19. aprilu, ko imajo v Švici zaprt hotel, a je sodnica določila datum 13. marca, rezervni termin pa je 22. april. Za konec: Martini Zaletel za eno kaznivo dejanje uporabe ponarejenega notarskega zapisa grozi do dve leti zapora.
