DROGA
Izdal ga je močan vonj po travi
Trdil, da ima prepovedano zel zase, a ga je demantirala količina.
Odpri galerijo
Imel je tudi kilogram posušene. FOTOGRAFIJI: Policija
Sodna praksa vrhovnega sodišča pravi, da gojenje majhnega števila rastlin konoplje še ne zadošča za zaključek, da gre za neupravičeno proizvodnjo konoplje oziroma da je s tem že izpolnjen znak kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje prepovedanih drog in prometa z njimi.
Povedano drugače, dokler ni tudi nekih drugih okoliščin, ki bi kazale na to, da pridelava konoplje ni namenjena samo za lastno porabo, ne gre za kaznivo dejanje. Na to se je skliceval tudi A. A., ki ga je okrožno sodišče v Murski Soboti obsodilo na pogojno obsodbo, v kateri mu je z uporabo omilitvenih določil določilo kazen devet mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let.
Višje sodišče v Mariboru je pritožbo obsojenčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, a se je A. A. z zahtevo za varstvo zakonitosti obrnil tudi na vrhovno sodišče. Obramba je bila namreč prepričana, da gojenje devetih rastlin konoplje ne pomeni proizvodnje prepovedane droge, saj da to ni tista količina, ki bi že sama po sebi pomenila proizvodnjo. A je ob tem zanemarila dejstvo, da so pri obsojencu našli tudi več kot kilogram že posušene konoplje, oziroma je očitno menila, da tudi to še ne kaže na namen prodaje droge.
Obramba A. A. je tudi sicer menila, da so bile v tem primeru kršene pravice gojitelja prepovedane zeli, in sicer pravica do nedotakljivosti stanovanja. Menila je namreč, da je bila odredba za hišno preiskavo izdana nezakonito, le na podlagi anonimnega klica občana, preiskovalni sodnik pa obstoja in zanesljivosti tega vira sploh ni mogel preveriti.
A kot so poudarili vrhovni sodniki, odredba ne temelji le na informacijah anonimnega klicatelja, ki je policiji naznanil, da v rastlinjaku na dvorišču za stanovanjsko hišo med paradižnikom očitno gojijo konopljo, saj tam smrdi po njej. Po klicu se je namreč na teren odpravila policistka A. C., se približala rastlinjaku in z javne poti med parcelami sama zaznala izrazit vonj konoplje, skozi režo rastlinjaka pa je tudi videla, da so v njem sadike, visoke okrog dva metra.
Obsojenec se je sicer zagovarjal, da je konopljo gojil zase zato, ker je zanj kot uporabnika na črnem trgu predraga. A so tudi vrhovni sodniki poudarili, da je obsojenec poleg tega, da je v rastlinjaku na dvorišču hiše gojil devet sadik prepovedane droge, nedvomno zaradi prodaje hranil posušene rastlinske dele konoplje v teži 1056 gramov. Po mnenju sodišča gre namreč za relativno veliko količino, ki presega lastne potrebe.
Sodišča načeloma upoštevajo, da največja količina konoplje za uživalce znaša 2,5 grama na dan. A. A. pa si z zagovorom ni pomagal niti sam, saj je povedal, da je prej kupil od 40 do 50 gramov vsak mesec ali na dva meseca, kar je torej še precej manj. Zasežena količina je torej znatno presegala njegove potrebe. Sodniki pa so se čudili tudi njegovim besedam, da je konopljo gojil prvič, če pa je imel doma eno serijo že posušeno. Zahtevo za varstvo zakonitosti so tako zavrnili.
Konoplja ima zelo močan vonj.
Povedano drugače, dokler ni tudi nekih drugih okoliščin, ki bi kazale na to, da pridelava konoplje ni namenjena samo za lastno porabo, ne gre za kaznivo dejanje. Na to se je skliceval tudi A. A., ki ga je okrožno sodišče v Murski Soboti obsodilo na pogojno obsodbo, v kateri mu je z uporabo omilitvenih določil določilo kazen devet mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let.
Višje sodišče v Mariboru je pritožbo obsojenčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, a se je A. A. z zahtevo za varstvo zakonitosti obrnil tudi na vrhovno sodišče. Obramba je bila namreč prepričana, da gojenje devetih rastlin konoplje ne pomeni proizvodnje prepovedane droge, saj da to ni tista količina, ki bi že sama po sebi pomenila proizvodnjo. A je ob tem zanemarila dejstvo, da so pri obsojencu našli tudi več kot kilogram že posušene konoplje, oziroma je očitno menila, da tudi to še ne kaže na namen prodaje droge.
Anonimni klic
Obramba A. A. je tudi sicer menila, da so bile v tem primeru kršene pravice gojitelja prepovedane zeli, in sicer pravica do nedotakljivosti stanovanja. Menila je namreč, da je bila odredba za hišno preiskavo izdana nezakonito, le na podlagi anonimnega klica občana, preiskovalni sodnik pa obstoja in zanesljivosti tega vira sploh ni mogel preveriti.
Obsojenec se je zagovarjal, da jo je gojil zase zato, ker je na črnem trgu predraga.
A kot so poudarili vrhovni sodniki, odredba ne temelji le na informacijah anonimnega klicatelja, ki je policiji naznanil, da v rastlinjaku na dvorišču za stanovanjsko hišo med paradižnikom očitno gojijo konopljo, saj tam smrdi po njej. Po klicu se je namreč na teren odpravila policistka A. C., se približala rastlinjaku in z javne poti med parcelami sama zaznala izrazit vonj konoplje, skozi režo rastlinjaka pa je tudi videla, da so v njem sadike, visoke okrog dva metra.
Obsojenec se je sicer zagovarjal, da je konopljo gojil zase zato, ker je zanj kot uporabnika na črnem trgu predraga. A so tudi vrhovni sodniki poudarili, da je obsojenec poleg tega, da je v rastlinjaku na dvorišču hiše gojil devet sadik prepovedane droge, nedvomno zaradi prodaje hranil posušene rastlinske dele konoplje v teži 1056 gramov. Po mnenju sodišča gre namreč za relativno veliko količino, ki presega lastne potrebe.
Sodišča načeloma upoštevajo, da največja količina konoplje za uživalce znaša 2,5 grama na dan. A. A. pa si z zagovorom ni pomagal niti sam, saj je povedal, da je prej kupil od 40 do 50 gramov vsak mesec ali na dva meseca, kar je torej še precej manj. Zasežena količina je torej znatno presegala njegove potrebe. Sodniki pa so se čudili tudi njegovim besedam, da je konopljo gojil prvič, če pa je imel doma eno serijo že posušeno. Zahtevo za varstvo zakonitosti so tako zavrnili.
