Izposojeno mora plačati

LJUBLJANA – V nadaljevanju sojenja Edvardu Svetliku, Gorazdu Trčku, Anici Klemenčič in drugim zaradi pridobitve 16 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi podjetju Merfin, ki je neuspešno prevzemalo Merkur, so bile na petkovem naroku zaslišane predvsem priče iz Gorenjske banke (GB), ki so pojasnjevale ozadje odobritve kreditov, namenjenih Binetu Kordežu. In prav nad bančnimi krediti se v Sloveniji zadnje dni znova dvigajo koprene meglic, ki skrivajo podrobnosti poslov, ki so jih pozneje pretežno pokrili davkoplačevalci.

V tem pogledu tudi sojenje Svetliku in preostalim počasi razkriva, da je Banka Slovenije ažurno spremljala dogajanje v Gorenjski banki: »Banka Slovenije je ves čas redno spremljala poslovanje tako od zunaj kot od znotraj – torej s podrobnimi pregledi poslovanja, podatkov in poročil,« je izpovedala nekdanja vodja računovodstva na GB, ki ni zaznala posebnosti, nasprotovanj ali pomislekov glede prakse, ki je nazadnje na zatožno klop pripeljala vodstvo banke ter oba kreditojemalca. Ob dejstvu, da med vodilnimi bančniki nasploh vlada precejšnja pozabljivost glede neuspešnih poslov, pa je na plan vendarle prišlo nekaj novih detajlov iz odnosov.
Tako se je z branjem izpovedi (zdaj že pokojne) notranje revizorke vendarle razkrilo, da so obstajali popravki kreditnih gradiv s strani upravnega odbora, ob poskusu GB, da bi ji H&R vrnil 10 milijonov evrov (Svetlik) ter GBDH šest milijonov kredita (Klemenčičeva), pa so sprva prejeli presenetljive trditve dolžnikov, da je šlo zgolj za fiktivno kreditiranje ter da je dejanski kreditojemalec Merfin. A dolžnika sta ostala brez denarja, vodilni pa se morajo braniti obtožb na sodišču. N