Jamarja reševali z eksplozivom, tako se je razpletlo (FOTO)
Kar najvišja Everest ali Triglav pomenita gornikom, je za jamarje Tolminski Migovec. Še ne dva tisoč metrov visok precej odmaknjen vrh, ki se dviguje nad dolino reke Tolminke, je namreč pravi kralj izjemno razvejanega podzemlja, jamarji ga imenujejo votla gora. V sebi skriva tudi najdaljšo in najglobljo jamo v Sloveniji, kar 41,8 km dolg jamski sistem Migovec.
Jamarja rešili, odpeljali so ga v UKC
Iz jame Primadona na Tolminskem so okrog 3.15 rešili poškodovanega jamarja. Prepeljali so ga v ljubljanski klinični center, kjer je ostal na zdravljenju. Pri reševanju je bilo potrebno razširiti 150 metrov dol ozek rov - meander, tako da se je zaradi miniranja reševanje precej zavleklo.
V akciji je sodelovalo skupno 59 jamarskih reševalcev in domačih, tolminskih jamarjev. Pomagali so tudi reševalci Gorske reševalne službe, državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, tolminska civilna zaščita in enoti policijskega in vojaškega helikopterja.
Primadona je jama na pobočju Tolminskega Migovca v tolminski občini, njen vhod je na približno 1800 metrih nadmorske višine. Gre za poševno in stopnjasto brezno dolžine 8046 metrov in globine 645 metrov. Tolminski jamarji v njej intenzivno raziskujejo zaradi možnosti najdbe novih rovov, je še povedal Zakrajšek. V tej jami se je leta 2016 hudo poškodoval britanski jamar.
Kopali z golimi rokami
Med največjimi poznavalci tega skrivnostnega podzemlja je Dejan Ristić, legenda tolminskih jamarjev. Neutrudni član Jamarske sekcije Planinskega društva Tolmin se že od leta 1976 vsak prosti trenutek spusti v odkrivanje in raziskovanje sistema Migovec, ki je sicer razdeljen na tri jamske sisteme – Primadona, Migovec in Vrtnarija. S še dvema jamarjema, Andrejem Fratnikom in Iztokom Možirjem, je leta 2015 dosegel tudi enega od največjih uspehov, ki se je vpisal v zgodovino svetovnega jamarstva. Trojici je namreč s prebitjem podzemnega podora uspelo povezati dva sistema in tako še podaljšati najdaljši slovenski jamski sistem za deset kilometrov. Kot je trojica takrat povedala, so z golimi rokami prekopali 30 metrov podora in si s tem odprli prehod v sosednji jamski sistem. Odkar se je glas o Tolminskem Migovcu razširil naokoli, ga raziskujejo tudi številni jamarji z vsega sveta, predvsem Angleži, Francozi in Američani.
Prav trojica legendarnih domačinov se je v soboto spet podala v raziskovanje podzemlja. Kdo ve, morda bi spet lahko govorili o kakšnem rekordnem odkritju, če se Dejanu Ristiću, ki ga vsi poznajo pod vzdevkom Rile, ne bi zgodila nesreča. Žal se te dogajajo tudi najbolj izkušenim, a tokrat vseeno lahko govorimo o velikanski sreči v nesreči.
V zraku helikopterja
Pri reševanju poškodovanega jamarja so bili aktivirani reševalci JRS Tolmin, Kranj, Sežana, Postojna, Ljubljana, Velenje in Novo mesto. Pomoč pri transportu ljudi in opreme sta nudili tudi posadki helikopterjev Letalske policijske enote in Slovenske vojske.
Kot so že v soboto proti večeru sporočili z Jamarske zveze Slovenije, je jamar padel in si pri tem poškodoval ramo in zapestje. Nesreča se je zgodila kar 300 metrov globoko pod zemljinim površjem, na območju jame Primadona.
Za njegovo rešitev izpod zemlje je takoj stekla zelo zahtevna in dolgotrajna reševalna akcija, saj so morali zaradi zahtevnega zimskega pristopa do vhoda v jamo najprej gorski reševalci jamarskim reševalcem zagotoviti varen dostop, nato se je šele začelo jamarsko reševanje. Kar 55 jamarskih reševalcev Jamarske reševalne službe (JRS) je od sobote zvečer pomagalo ponesrečenemu iz jame, pri tem pa so naleteli še na eno veliko oviro. Skozi preozke rove poškodovanega niso mogli prinesti, zato so jih morali vso nedeljo širiti z eksplozivom.
Postavili so mu ogrevan bivak
»V soboto popoldne smo dobili klic na pomoč in takoj je stekla reševalna akcija. Najprej je do ponesrečenca odšla oskrbovalna ekipa z zdravstvenim tehnikom, nato je posebna ekipa še vzpostavila posebne telefonske linije. Po prvih podatkih naj bi si ponesrečeni zlomil ramo, vendar smo potem ugotovili, da je šlo za milejšo poškodbo, in da je rama izpahnjena. Zdravstveno stanje ponesrečenca je dobro, ves čas so ekipe pri njem in mu nudijo vso oskrbo, protibolečinska zdravila, hrano in pijačo. Pripravili so mu tudi ogrevan oziroma topel bivak. Vendar pa se je pojavil zelo velik problem, to je okoli 150 metrov dolg rov, ki je preozek, da bi ga lahko spravili skozi. Nekako bi se lahko po rovu 'prečrvičil' zdrav jamar, poškodovanega z izpahnjeno ramo pa nikakor ne moremo spraviti skozi. Zato bo reševanje izjemno zahtevno in dolgotrajno. V najboljšem primeru bi ga lahko iz jame rešili v nedeljo ponoči, bojim pa se, da se bo zavleklo v ponedeljek,« nam je včeraj v dopoldanskih urah, ko glavni del reševalne ekipe ponesrečenega še ni dosegel, izjemno zahtevno reševalno akcijo opisal vodja JRS Walter Zakrajšek.
Z derezami in cepini
Takoj po nesreči so bili aktivirani tudi tolminski gorski reševalci. Kot nam je povedal Metod Fon, načelnik GRS Tolmin, je bila njihova naloga zavarovati sam dostop jamarskih reševalcev do jame. »Vhod do jame je na zelo težko dostopnem mestu, v tem času je zaradi zimskih razmer treba imeti dereze in cepine, saj je dostopna grapa povsem zasnežena oziroma poledenela.«
Dvajset metrov na uro
Tudi proti koncu včerajšnjega dneva Zakrajšek glede trajanja reševalne akcije ni bil nič kaj optimističen. »Premikanje oziroma reševanje ponesrečenca na nosilih gre zelo počasi. Nikakor ne gre hitreje kot okoli deset metrov v pol ure. Veliko je tudi čakanja, da naša posebna ekipa za širjenje ožin z razstrelivom razširi rov. Če bo sreča, ga bomo iz jame spravili do zjutraj, če se bo kaj zapletlo, pa še kasneje,« nam je povedal včeraj okoli 17. ure, ko je že postalo povsem jasno, da bo to ena od najbolj zahtevnih reševalnih akcij in se bo zavlekla v današnji ponedeljek.
Nam je pa Zakrajšek še povedal, da je ponesrečenec glede na razmere zelo v redu, da se dobro počuti in tudi pridno komunicira z jamarskimi reševalci. Seveda si vsi skupaj želijo, da bi ga čim prej vendarle spravili iz podzemlja v beli dan.
