GROZLJIVO
Janez napovedal umor nekdanje tašče
Janez Šesek do smrti zabodel 53-letno Marijo Hace. Govoril, da bo storil nekaj hudega, ker ni videval otrok.
Odpri galerijo
ŠMARTNO PRI LITIJI – Prejšnjo sredo zvečer, nekaj pred 21. uro, je v blokovskem naselju Polje v Zagorju ob Savi v brutalnem in načrtovanem napadu umrla 53-letna Marija Hace. Njen krvnik je bil tri leta mlajši Janez Šesek, Marijin nekdanji zet. Vanjo je nož zarinil več kot desetkrat. Neuradno smo izvedeli, da naj bi ji sodil celo s tistim nožem, ki ga je njena hči Jelena, s katero ima Janez dva majhna sinova, pozabila pred letom dni na Janezovem domu v Podrojah nad Šmartnim pri Litiji.
Lani aprila ga je namreč dokončno zapustila. In se – zaradi prijave nasilja v družini – z otrokoma sprva preselila v varno hišo, od septembra lani je živela pri mami v Zagorju. Dobila je skrbništvo nad otrokoma. Janez ju je imel pravico videvati enkrat na dva tedna – za eno uro. A ju je v enem letu videl le trikrat. Preživnino je plačeval redno. »CSD in njena mama mi onemogočajo stike z otroki!« je večkrat potožil tudi Boštjanu Smuku in Sari Jerant iz Šmartnega pri Litiji. Pa tudi to, da bo zaradi dejstva, ker nima stikov s sinovoma, ali storil samomor ali pa bo nekoga ubil. »Janez, ne serji ga, zaprli te bodo, uničil boš življenje sebi in sinovoma,« mu je mlad par kar naprej polagal na srce.
Janeza sta poznala, odkar se je iz Škofje Loke pred več kot desetimi leti preselil v njihove konce. »Spoznali smo se v oštariji in se začeli družiti,« se je spominjal Boštjan. »Vozil je kamion in privarčeval kar nekaj denarja. Preden je spoznal Jeleno, je živel na veliki nogi, veliko potoval, večkrat se je pohvalil, da je imel v življenju več kot sto žensk, da pa ga je ta zadnja čisto uničila. Očitno si je v nekem trenutku zaželel spremembe, resnega in družinskega življenja.« Zaljubil se je namreč v 15 let mlajšo in dobil z njo dva sinova. »Ki sta mu pomenila resnično vse!« sta večkrat podčrtala Sara in Boštjan. Oba sta na lastne oči spremljala njegov propad, ki se je začel, odkar so mu bili onemogočeni stiki. Z morilcem sta bila ne nazadnje še nekaj ur, preden je (7. marca zvečer) storil grozodejstvo.
Naslednji dan ju ni videl. So pa Janeza obiskali policisti in mu vročili odredbo o prepovedi približevanja, kjer je bilo odrejeno, da se nekdanji partnerici vse do nedelje, 4. marca, do 20.53 ne sme približati na več kot 200 metrov. Odredbo je pred policisti še v tistem hipu raztrgal in jim zabrusil, da že vedo, kaj se bo zgodilo. In še: »Najbolje bo, da me zaprete do konca življenja!« Naslednji dve noči je prečul v priporu v ljubljanski Zeleni jami. Ker dolgo ni dobil štopa, je iz Ljubljane skoraj pripešačil v Litijo.
»Ah, kar tukaj prespi, kaj boš tam na mrzlem!«
Naslednji dan, bila je sreda, je bil še bolj nervozen. Dobil naj bi še en dopis zaradi petkovega incidenta. Okoli 13. ure je poklical Boštjana. »Eno pizdarijo sem naredil!« Menda je poklical na pristojni CSD in jim (na)povedal, da bo storil nekaj hudega in da bodo za to krivi izključno oni na CSD, saj mu ne dovolijo minimalnih stikov!
Nakar se je na morilski pohod odpravil peš. Na poti se je spet ustavil pri Boštjanu in Sari. Ravno sta jedla pico. Tudi Janez je dobil svoj kos. Pozneje se je izkazalo, da je bil to tudi njegov zadnji obrok na svobodi.
Po 17. uri sta imela njegova gostitelja druge obveznosti. Poslovili so se. Janez Šesek je odpešačil do Litije, kjer je sedel na vlak za Zagorje. Tam se je potem z nožem znesel nad Jelenino mamo, ki naj bi imela po njegovem največ masla na glavi.
Sara mu je ob slovesu, se še živo spominja, dejala, naj le pokliče kaj zvečer, »prideva pote«! Janez pa ji je samo odvrnil: »Oglasil se bom, a šele čez 15 let …«
»Daj, nehaj, ti nisi resen!« mu je dejala.
Vsi tisti, ki so po umoru Marije stopili v Janezovo hišo, so opazili vse polno sporočil, ki jih je Janez v zadnjih dneh v blaznosti napisal in pustil raztresene po celotnem prostoru. Večina je bila grozilnih. Kot kaže, se Janez Šesek še ni docela sprijaznil. »Ko bodo otroci odrasli, pride na vrsto še ona …« naj bi sporočil.
Lani aprila ga je namreč dokončno zapustila. In se – zaradi prijave nasilja v družini – z otrokoma sprva preselila v varno hišo, od septembra lani je živela pri mami v Zagorju. Dobila je skrbništvo nad otrokoma. Janez ju je imel pravico videvati enkrat na dva tedna – za eno uro. A ju je v enem letu videl le trikrat. Preživnino je plačeval redno. »CSD in njena mama mi onemogočajo stike z otroki!« je večkrat potožil tudi Boštjanu Smuku in Sari Jerant iz Šmartnega pri Litiji. Pa tudi to, da bo zaradi dejstva, ker nima stikov s sinovoma, ali storil samomor ali pa bo nekoga ubil. »Janez, ne serji ga, zaprli te bodo, uničil boš življenje sebi in sinovoma,« mu je mlad par kar naprej polagal na srce.
Janeza sta poznala, odkar se je iz Škofje Loke pred več kot desetimi leti preselil v njihove konce. »Spoznali smo se v oštariji in se začeli družiti,« se je spominjal Boštjan. »Vozil je kamion in privarčeval kar nekaj denarja. Preden je spoznal Jeleno, je živel na veliki nogi, veliko potoval, večkrat se je pohvalil, da je imel v življenju več kot sto žensk, da pa ga je ta zadnja čisto uničila. Očitno si je v nekem trenutku zaželel spremembe, resnega in družinskega življenja.« Zaljubil se je namreč v 15 let mlajšo in dobil z njo dva sinova. »Ki sta mu pomenila resnično vse!« sta večkrat podčrtala Sara in Boštjan. Oba sta na lastne oči spremljala njegov propad, ki se je začel, odkar so mu bili onemogočeni stiki. Z morilcem sta bila ne nazadnje še nekaj ur, preden je (7. marca zvečer) storil grozodejstvo.
Prosil, naj ga zaprejo
Ključni povod za smrt Marije Hace se je zgodil pravzaprav že pet dni prej. »V petek, 2. marca, je namreč Jeleno pričakal pred njeno službo in ji hotel dopovedati, da bi otroka rad samo za dve uri, da bi se šel rad z njima sankat, 'ne motiš me, lahko si ves čas zraven', ji je še dejal, ona pa naj bi se obrnila, češ da se z njim že ne misli pogovarjati,« je Sara odgrinjala tančico z ozadja zverinskega dejanja. V policijskem zapisniku med drugim piše, da ji je Janez, potem ko ga je ignorirala, zagrozil, da je to tudi njena zadnja priložnost, sicer jo bo ubil in ji z mačeto prerezal vrat. Zagrozil ji je, da bo že v ponedeljek mrtva, če mu ne pripelje otrok, in da je bolje zanjo, da gre nazaj v varno hišo, z roko pa naj bi ji večkrat nakazal, kako ji bo prerezal vrat. Jeleni so prišle pomagat celo sodelavke, ki so preprečile, da bi prišel spet do nje. Policistom je povedal, da je bilo vse, kar je Jelena povedala CSD in zaradi česar je ob otroke, velika laž. »Zahtevam samo redne stike z otrokoma!«Naslednji dan ju ni videl. So pa Janeza obiskali policisti in mu vročili odredbo o prepovedi približevanja, kjer je bilo odrejeno, da se nekdanji partnerici vse do nedelje, 4. marca, do 20.53 ne sme približati na več kot 200 metrov. Odredbo je pred policisti še v tistem hipu raztrgal in jim zabrusil, da že vedo, kaj se bo zgodilo. In še: »Najbolje bo, da me zaprete do konca življenja!« Naslednji dve noči je prečul v priporu v ljubljanski Zeleni jami. Ker dolgo ni dobil štopa, je iz Ljubljane skoraj pripešačil v Litijo.
Pred morilskim pohodom jedel pico
V torek, dan preden je sodil Mariji Hace, je šel mimo hiše, kjer domujeta Boštjan in Sara. Razrvanega in premraženega prijatelja sta povabila v hišo, skupaj so gledali film. Sara je opazila, da je Janez odsoten in z mislimi povsem drugje. Po partiji taroka je vprašal Boštjana: »Ali bi me lahko domov zapeljal?«»Ah, kar tukaj prespi, kaj boš tam na mrzlem!«
Naslednji dan, bila je sreda, je bil še bolj nervozen. Dobil naj bi še en dopis zaradi petkovega incidenta. Okoli 13. ure je poklical Boštjana. »Eno pizdarijo sem naredil!« Menda je poklical na pristojni CSD in jim (na)povedal, da bo storil nekaj hudega in da bodo za to krivi izključno oni na CSD, saj mu ne dovolijo minimalnih stikov!
Nakar se je na morilski pohod odpravil peš. Na poti se je spet ustavil pri Boštjanu in Sari. Ravno sta jedla pico. Tudi Janez je dobil svoj kos. Pozneje se je izkazalo, da je bil to tudi njegov zadnji obrok na svobodi.
Po 17. uri sta imela njegova gostitelja druge obveznosti. Poslovili so se. Janez Šesek je odpešačil do Litije, kjer je sedel na vlak za Zagorje. Tam se je potem z nožem znesel nad Jelenino mamo, ki naj bi imela po njegovem največ masla na glavi.
Sara mu je ob slovesu, se še živo spominja, dejala, naj le pokliče kaj zvečer, »prideva pote«! Janez pa ji je samo odvrnil: »Oglasil se bom, a šele čez 15 let …«
»Daj, nehaj, ti nisi resen!« mu je dejala.
Vsi tisti, ki so po umoru Marije stopili v Janezovo hišo, so opazili vse polno sporočil, ki jih je Janez v zadnjih dneh v blaznosti napisal in pustil raztresene po celotnem prostoru. Večina je bila grozilnih. Kot kaže, se Janez Šesek še ni docela sprijaznil. »Ko bodo otroci odrasli, pride na vrsto še ona …« naj bi sporočil.