Je obraz pomemben del telesa?
Vse do vrhovnega sodišča je odvetnik pripeljal primer, v katerem je zatrjeval, da obraz ni pomemben del telesa.
Odpri galerijo
M. D. je moškega hudo poškodoval med pretepom. FOTO: Guliver/Getty Images
Čeprav se ob pravni latovščini marsikdo le nasmehne, pa za tistega, ki se je znašel na zatožni klopi, na videz nepomembne podrobnosti marsikdaj na sodišču lahko pomenijo bistveno razliko. Recimo, kar se tiče odmere kazni. Najbolj očitne so pri opisih uboja in umora, za katera bi marsikdo odmahnil z roko, češ da gre za isto stvar, a seveda lahko pomenita bistveno razliko v zaporni kazni: najmanj 5 oziroma najmanj 15 let.
To odvetniki seveda dobro vedo in poskušajo storiti vse, da bi za svojega klienta dosegli bolj ugoden izplen. Tako je bilo tudi v primeru, ki je priromal celo do vrhovnega sodišča, glavna točka polemike, ki jo je izpostavila obramba, pa – ali je obraz pomemben del telesa.
Obtoženemu D. M., ki je med pretepom udaril drugega moškega v glavo in ga poškodoval, so očitali kaznivo dejanje hude telesne poškodbe in ga na koprskem sodišču obsodili na pogojno kazen desetih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodba je postala pravnomočna.
Glede tega kaznivega dejanja kazenski zakonik pravi, da »kdor koga tako telesno poškoduje ali mu prizadene takšno škodo na zdravju, da bi bilo lahko zaradi tega v nevarnosti življenje poškodovanca, ali je uničen ali za vselej in znatno oslabljen kakšen del njegovega telesa ali kak organ, ali je začasno in znatno oslabljen pomemben del telesa ali pomemben organ, ali je zaradi tega poškodovani začasno nezmožen za vsakršno delo, ali je njegova zmožnost za delo za vselej zmanjšana ali je bila začasno znatno zmanjšana, ali je bil začasno skažen, ali mu je začasno hudo ali za vselej v manjši meri okvarjeno zdravje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.« Čreva, v katerih se torej najde opis tega, kar je storil D. M.
Obtoženemu so namreč očitali, da je bil zaradi njegovega udarca »začasno in znatno za 14 dni oslabljen posamezni del oškodovančevega telesa, to je njegov obraz, prav tako je bila njegova zmožnost za delo za 14 dni precej zmanjšana, prav tako pa je bil začasno skažen«. A njegov odvetnik se je torej z zahtevo za varstvo zakonitosti obrnil na vrhovne sodnike in zatrjeval, da v opisu dejanja ni opisana huda telesna poškodba.
Zagovornik je namreč menil, da obraz glede na ustaljeno sodno prakso ni pomemben del telesa, saj se kot pomemben del telesa šteje del, ki tako ali drugače opravlja kakšno pomembno življenjsko funkcijo, česar pa menda za tkivo na ličnici ni mogoče trditi. Niti iz obrazložitve sodbe mu ni bilo jasno, zakaj je sodišče menilo, da je obraz pomemben del telesa.
Višje sodišče je sicer zapisalo, »da je tako obsežna raztrganinska rana na obrazu nedvomno znatno oslabila funkcijo organov, ki sodijo v sklop obraza oziroma glave, to je zlasti ust in posledično oškodovančevo prehranjevanje, zaradi česar ni dvoma, da je kot pomemben del telesa v obravnavanem primeru treba šteti tudi obraz,« odvetnika pa s tem niso prepričali. Kot je še utemeljilo sodišče, je oškodovanec utrpel 8-centimetrsko raztrganinsko rano na levem licu, ki je na enem predelu segala tri centimetre v globino. Tudi izvedenec medicinske stroke je obraz navedel kot pomemben del telesa, sodišče pa je med drugim poudarilo, da poškodbe ni mogoče locirati zgolj na poškodbo tkiva na ličnici, kot meni obramba, temveč na celotno funkcijo obraza.
Odvetnik se ni strinjal niti s tem, da bi šivi na obrazu predstavljali skaženost. »Če bi oskrba rane predstavljala skaženost v kazenskopravnem pomenu te besede, bi vsaka vidna poškodba kot zabuhlost, oteklina ali modrica in oskrba le-te predstavljala skaženost,« je opozoril. Že višje sodišče je opozorilo, da tako hude raztrganinske rane na obrazu gotovo ni mogoče primerjati z zabuhlostjo, oteklino ali modricami.
Obramba je na vrhovnem sodišču dobila košarico. FOTO: Uroš Hočevar
To odvetniki seveda dobro vedo in poskušajo storiti vse, da bi za svojega klienta dosegli bolj ugoden izplen. Tako je bilo tudi v primeru, ki je priromal celo do vrhovnega sodišča, glavna točka polemike, ki jo je izpostavila obramba, pa – ali je obraz pomemben del telesa.
Poškodovan v pretepu
Obtoženemu D. M., ki je med pretepom udaril drugega moškega v glavo in ga poškodoval, so očitali kaznivo dejanje hude telesne poškodbe in ga na koprskem sodišču obsodili na pogojno kazen desetih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodba je postala pravnomočna.
Glede tega kaznivega dejanja kazenski zakonik pravi, da »kdor koga tako telesno poškoduje ali mu prizadene takšno škodo na zdravju, da bi bilo lahko zaradi tega v nevarnosti življenje poškodovanca, ali je uničen ali za vselej in znatno oslabljen kakšen del njegovega telesa ali kak organ, ali je začasno in znatno oslabljen pomemben del telesa ali pomemben organ, ali je zaradi tega poškodovani začasno nezmožen za vsakršno delo, ali je njegova zmožnost za delo za vselej zmanjšana ali je bila začasno znatno zmanjšana, ali je bil začasno skažen, ali mu je začasno hudo ali za vselej v manjši meri okvarjeno zdravje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.« Čreva, v katerih se torej najde opis tega, kar je storil D. M.
Obtoženemu so namreč očitali, da je bil zaradi njegovega udarca »začasno in znatno za 14 dni oslabljen posamezni del oškodovančevega telesa, to je njegov obraz, prav tako je bila njegova zmožnost za delo za 14 dni precej zmanjšana, prav tako pa je bil začasno skažen«. A njegov odvetnik se je torej z zahtevo za varstvo zakonitosti obrnil na vrhovne sodnike in zatrjeval, da v opisu dejanja ni opisana huda telesna poškodba.
Tkivo na ličnici nima funkcije
Zagovornik je namreč menil, da obraz glede na ustaljeno sodno prakso ni pomemben del telesa, saj se kot pomemben del telesa šteje del, ki tako ali drugače opravlja kakšno pomembno življenjsko funkcijo, česar pa menda za tkivo na ličnici ni mogoče trditi. Niti iz obrazložitve sodbe mu ni bilo jasno, zakaj je sodišče menilo, da je obraz pomemben del telesa.
Višje sodišče je sicer zapisalo, »da je tako obsežna raztrganinska rana na obrazu nedvomno znatno oslabila funkcijo organov, ki sodijo v sklop obraza oziroma glave, to je zlasti ust in posledično oškodovančevo prehranjevanje, zaradi česar ni dvoma, da je kot pomemben del telesa v obravnavanem primeru treba šteti tudi obraz,« odvetnika pa s tem niso prepričali. Kot je še utemeljilo sodišče, je oškodovanec utrpel 8-centimetrsko raztrganinsko rano na levem licu, ki je na enem predelu segala tri centimetre v globino. Tudi izvedenec medicinske stroke je obraz navedel kot pomemben del telesa, sodišče pa je med drugim poudarilo, da poškodbe ni mogoče locirati zgolj na poškodbo tkiva na ličnici, kot meni obramba, temveč na celotno funkcijo obraza.
Na videz nepomembne podrobnosti marsikdaj lahko pomenijo bistveno razliko, recimo pri odmeri kazni.
Odvetnik se ni strinjal niti s tem, da bi šivi na obrazu predstavljali skaženost. »Če bi oskrba rane predstavljala skaženost v kazenskopravnem pomenu te besede, bi vsaka vidna poškodba kot zabuhlost, oteklina ali modrica in oskrba le-te predstavljala skaženost,« je opozoril. Že višje sodišče je opozorilo, da tako hude raztrganinske rane na obrazu gotovo ni mogoče primerjati z zabuhlostjo, oteklino ali modricami.
