Kadivec ostaja v Ljubljani
Dokler bo trajalo sojenje 14 domnevnim članom slovenske celice zloglasnega kavaškega klana, bo tudi za njihovega domnevnega vodjo Klemna Kadivca glavna destinacija iz celjskega pripora – Ljubljana.
Vrhovni sodniki, Barbara Zobec kot predsednica ter Mitja Kozamernik in Marjeta Švab Širok kot člana, so zavrnili Kadivčevo zahtevo, da bi mu sodili na drugem sodišču, posledično pa tudi pod drugim sodnikom. Spomnimo. Sredi februarja je Kadivec Tomažu Bromšetu, ki mu sodi na ljubljanskem okrožnem sodišču, sporočil, da mu ne zaupa več. Češ, da mu tako on kot tudi senati sodišča, ki so mu podaljševali pripor, »vztrajno kršijo ustavno zagotovljeno pravico do nepristranskega sodnika in pravico do poštenega sojenja«.
14 OBTOŽENIH je v zadevi slovenskega dela kavaškega klana.
Med razlogi za prenos pristojnosti je Kadivec skupaj z zagovornikom Brankom Gvozdićem med drugim navedel, da je »onemogočen v izvajanju pravice do obrambe«, tako zaradi »tempa izvedenih glavnih obravnav«, ki so praviloma razpisane štirikrat na teden, kot tudi »enormne količine dokaznega gradiva«, ki ga prejema na dnevni ali tedenski ravni.
Pika na i pa naj bi bilo dejstvo, da je bil 7. junija lani premeščen v celjski pripor. Tam, kot je znano, zanj velja strogo varovani režim. Ob vsem tem naj bi sodnik Bromše celo »podlegel informacijam policije«, da ga obtoženi, kot domnevni vodja kriminalne združbe, ogroža oziroma mu streže po življenju. »Toliko bolj, ko sodnik, ki meni, da mu obtoženi streže po njegovi varnosti ali celo življenju, ne more obtoženemu zagotoviti niti videza, kaj šele nepristranskega sojenja,« je pisalo v predlogu.
7. 6. 2023 je bil premeščen v celjski pripor.
16. 12. 2023 začne gladovno stavkati.
22. 1. 2024 konča protest.
14. 2. 2024 zahteva prenos pristojnosti.
Vrhovni sodniki so na vse to odgovorili, da obtoženčevemu zagovorniku »z navedbami o ogroženosti sodnikov, ki naj bi vplivala na njihovo odločanje, ne more uspeti, ker varovanje sodnika ni okoliščina, ki bi vplivala na nepristranskost sodnika, saj gre za okoliščino odvisno od varnostne varnostne ocene policije«.
»Dvom o nepristranskem odločanju sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani je zato povsem posplošen, neobrazložene pa so tudi preostale trditve o zatrjevanih kršitvah obtoženčevih ustavnih pravic in v zvezi z izvrševanjem pripora, iz katerih naj bi izhajalo, da obdolžencu pred sodiščem ni zagotovljeno pošteno in nepristransko sojenje,« so bili odločni vrhovni sodniki.
