SOJENJE
Kamere snemajo Tržičane. Poglejte, kaj so ujele.
Brata Krupljanin sta se zapletla s policijsko patruljo. Mlajši kaznivo dejanje priznal, starejši trdi, da ni kriv.
Odpri galerijo
Z nasmehom je Duško Krupljanin včeraj vkorakal v kranjsko palačo pravice. FOTO: Špela Ankele
KRANJ – V kranjski sodni palači se je z zaslišanjem prič nadaljevalo sojenje 32-letnemu Dušku Krupljaninu. Obtožnica mu očita, da je pred slabim letom sredi domačega Tržiča napadel policista – ta je med napetim dogajanjem streljal s službeno pištolo. Medtem ko je obtoženčev mlajši brat Danijel že priznal, da je storil kaznivo dejanje, za kar so mu prisodili polletno zaporno kazen, pa vselej gostobesedni Duško Krupljanin že vse od začetka odločno trdi, da ni kriv.
Da bi razjasnili, ali je kdo tistega aprilskega dne sredi Tržiča kaj videl, se je porota skupaj s sodnico Andrijano Ahačič pred tedni že odpravila v središče (nekdanjega) čevljarskega mesta. Na sojenju so bile v sodno dvorano povabljene nove priče, med njimi natakarica v mestni kavarni. Tistega dne je bila le nekaj metrov oddaljena od kraja, kjer sta se brata Krupljanin zapletla s policijsko patruljo.
Nekako takole je pojasnila: »Videla sem Duška, kako je šel mimo mene in zavil v stransko ulico. Pozneje je pripeljal avto, iz njega sta, kot se mi zdi, skočila Duško in njegov brat Danijel. Šla sta na desno stran policijskega vozila, ki je bilo zaustavljeno na ulici. Zatem sta šla po nekaj v lokal. Ko sem prišla ven, je soseda, ki je dogajanje spremljala z okna, že kričala, naj pokličem policijo. Ker sem imela v lokalu telefon, sem šla ponj, in ko sem se vrnila ven, je bilo že vsega konec.«
V očeh policistov se je zaplet začel, ko sta 17. aprila lani »v rutinskem policijskem postopku obravnavala eno osebo, a se jima je aktivno uprla in ju napadla, potem pa je pobegnila in se v kratkem času s še eno osebo vrnila ter ponovno napadla«. Brata trdita drugače. Duško Krupljanin je med drugim dejal, da je policist tako njega kot tudi njegovega nečaka poškropil s solzivcem. Odšel je s kraja dogodka, nato se je vrnil skupaj z bratom: »Tam je brat prijel policista za vrat, kar sem mu jaz želel preprečiti. Policist je s pištolo meril neposredno bratu v glavo. Brat je začel bežati, jaz pa sem držal policista, da ne bi streljal. Nisem nasilnež, nisem huligan, nisem kriv.«
V sodni dvorani je včeraj beseda tekla tudi o kamerah, ki snemajo dogajanje na tržiških ulicah. Ker so bili posnetki, ki jih je pridobilo sodišče, precej nejasni in so vmes manjkale slike, so se v sodni dvorani trudili razvozlati, zakaj so jim Tržičani dostavili tako slabe posnetke uličnih kamer. Izvedeli smo tudi to, da imajo po tem gorenjskem mestu nameščenih 16 kamer, ki spremljajo dogajanje na ulicah, posnetki pa se zbirajo na dveh starih snemalnikih. Ker je eden že dlje v okvari, so posnetki pač slabi, so priče nanizale nekaj zanimivosti o tehnologiji v Tržiču.
Vselej zgovorni Duško Krupljanin je tudi tokrat pričam zastavljal vprašanja. Tik preden je sodnica Andrijana Ahačič zbranim povedala, da se bo sojenje nadaljevalo 4. aprila, je skupaj z odvetnikom Jako Šarabonom predlagala zaslišanje še nekaterih prič.
Da bi razjasnili, ali je kdo tistega aprilskega dne sredi Tržiča kaj videl, se je porota skupaj s sodnico Andrijano Ahačič pred tedni že odpravila v središče (nekdanjega) čevljarskega mesta. Na sojenju so bile v sodno dvorano povabljene nove priče, med njimi natakarica v mestni kavarni. Tistega dne je bila le nekaj metrov oddaljena od kraja, kjer sta se brata Krupljanin zapletla s policijsko patruljo.
Obtoženi Duško Krupljanin: "Nisem nasilnež, nisem huligan, nisem kriv."
Nekako takole je pojasnila: »Videla sem Duška, kako je šel mimo mene in zavil v stransko ulico. Pozneje je pripeljal avto, iz njega sta, kot se mi zdi, skočila Duško in njegov brat Danijel. Šla sta na desno stran policijskega vozila, ki je bilo zaustavljeno na ulici. Zatem sta šla po nekaj v lokal. Ko sem prišla ven, je soseda, ki je dogajanje spremljala z okna, že kričala, naj pokličem policijo. Ker sem imela v lokalu telefon, sem šla ponj, in ko sem se vrnila ven, je bilo že vsega konec.«
V očeh policistov se je zaplet začel, ko sta 17. aprila lani »v rutinskem policijskem postopku obravnavala eno osebo, a se jima je aktivno uprla in ju napadla, potem pa je pobegnila in se v kratkem času s še eno osebo vrnila ter ponovno napadla«. Brata trdita drugače. Duško Krupljanin je med drugim dejal, da je policist tako njega kot tudi njegovega nečaka poškropil s solzivcem. Odšel je s kraja dogodka, nato se je vrnil skupaj z bratom: »Tam je brat prijel policista za vrat, kar sem mu jaz želel preprečiti. Policist je s pištolo meril neposredno bratu v glavo. Brat je začel bežati, jaz pa sem držal policista, da ne bi streljal. Nisem nasilnež, nisem huligan, nisem kriv.«
Brata Krupljanin sta se s policijsko patruljo zapletla 17. aprila lani.
V sodni dvorani je včeraj beseda tekla tudi o kamerah, ki snemajo dogajanje na tržiških ulicah. Ker so bili posnetki, ki jih je pridobilo sodišče, precej nejasni in so vmes manjkale slike, so se v sodni dvorani trudili razvozlati, zakaj so jim Tržičani dostavili tako slabe posnetke uličnih kamer. Izvedeli smo tudi to, da imajo po tem gorenjskem mestu nameščenih 16 kamer, ki spremljajo dogajanje na ulicah, posnetki pa se zbirajo na dveh starih snemalnikih. Ker je eden že dlje v okvari, so posnetki pač slabi, so priče nanizale nekaj zanimivosti o tehnologiji v Tržiču.
Vselej zgovorni Duško Krupljanin je tudi tokrat pričam zastavljal vprašanja. Tik preden je sodnica Andrijana Ahačič zbranim povedala, da se bo sojenje nadaljevalo 4. aprila, je skupaj z odvetnikom Jako Šarabonom predlagala zaslišanje še nekaterih prič.
