Kazen odsedel, sodnica pristranska?
Vinko Merc obsojen na 15 mesecev aresta. Ustavno sodišče zadevo vrnilo vrhovnemu.
Odpri galerijo
Vinko Merc FOTO: Tadej Regent
Nekdanji šef oddelka za okolje in prostor na mariborski upravni enoti Vinko Merc je bil pred leti zaradi napeljevanja k zlorabi položaja obsojen na 15-mesečno zaporno kazen. Čeprav je vrhovno sodišče njegovo sodbo potrdilo, kazen pa je že prestal, bodo morali vrhovni sodniki po odločitvi ustavnega sodišča o njegovem primeru odločati ponovno.
Merc je bil obsojen, ker je menda na nepošten način po ovinkih pobasal zajetno odpravnino v višini 121.754 evrov leta 2002, ko je bil še direktor tekstilne tovarne Merinka. Za višjim sodiščem je taki odločitvi pritrdilo vrhovno sodišče, a so ustavni sodniki sodbo slednjega razveljavili ter jim spis vrnili v novo odločanje, saj so pritrdili Mercu, da je zakon o kazenskem postopku v 41. členu, ki opredeljuje izločitve sodnikov, neskladen z ustavo.
Merc je problematiziral, da je v senatu višjih sodnikov, ki je potrdil obsodilno sodbo, sedela tudi sodnica, ki o njegovi pritožbi ne bi smela odločati, s tem pa se je seznanil šele, ko je prejel odločitev višjega sodišča. Sporna sodnica je bila namreč med drugim pobudnica nasprotovanja gradnje stanovanjskega bloka nasproti svojega stanovanja, zbirala naj bi podpise stanovalcev ter zahtevala status stranke v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljena pri mariborski upravni enoti, katere vodja je bil takrat Merc. Ker ji statusa ni uspelo pridobiti, naj bi bila prizadeta v obrambi svojih pravic, zato se mu je porajal dvom o njeni nepristranskosti, je zatrjeval Merc.
A je vrhovno sodišče zavzelo stališče, da se lahko izločitev višjega sodnika zahteva le do začetka seje senata oziroma takoj, ko stranka izve za razlog izločitve. Ker Merc in njegov zagovornik nista samoiniciativno opravila poizvedb o sestavi senata (tega zakon niti ne zapoveduje) in zahtevala izločitve sodnice, čeprav naj bi to možnost imela, je vrhovno sodišče presodilo, da sta z zahtevo za izločitev zamudila. A s tako odločitvijo so kratili Merčevo ustavno pravico do sodnega varstva oziroma nepristranskega sodnika.
Po sedanji zakonski ureditvi je stranka s sestavo senata višjega sodišča seznanjena šele ob prejemu njegove odločitve, razen če se ne udeleži javne seje. Ker pa pritožbena sodišča v večini primerov odločajo na sejah brez navzočnosti strank, lahko stranke pravico do nepristranskega sodišča učinkovito uveljavljalo le, če pred odločanjem izrecno zahtevajo, da jih sodišče seznani s sestavo senata, česar pa niso dolžne storiti.
Zakon mora urediti vse bistvene prvine uresničevanja te pravice, nedvoumno opredeliti možnost pravočasne seznanitve stranke v postopku s tem, kateri sodniki odločajo o njenih pravnih sredstvih, in tako zagotoviti učinkovito uresničevanje zahteve za izločitev sodnika.
Ker pa sedanji zakon o kazenskem postopku nima določb, ki bi urejale seznanitev pritožnika s sestavo senata, v tem delu ni skladen z ustavo. Posledično je ustavno sodišče razveljavilo odločitev vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo Merčevo zahtevo za varstvo zakonitosti, zakonodajalcu pa naložilo, da v enem letu odpravi neskladnost z ustavo. Do takrat pa bodo morala višja sodišča pred odločanjem o pritožbi na zahtevo stranke to obvestiti o poimenski sestavi senata.
Ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, da v enem letu odpravi neskladnost z ustavo. FOTO: Leon Vidic
Merc je bil obsojen, ker je menda na nepošten način po ovinkih pobasal zajetno odpravnino v višini 121.754 evrov leta 2002, ko je bil še direktor tekstilne tovarne Merinka. Za višjim sodiščem je taki odločitvi pritrdilo vrhovno sodišče, a so ustavni sodniki sodbo slednjega razveljavili ter jim spis vrnili v novo odločanje, saj so pritrdili Mercu, da je zakon o kazenskem postopku v 41. členu, ki opredeljuje izločitve sodnikov, neskladen z ustavo.
Zakonska ureditev v delu, ki ureja izločitev sodnika višjega sodišča, ni skladna z ustavo.
Merc je problematiziral, da je v senatu višjih sodnikov, ki je potrdil obsodilno sodbo, sedela tudi sodnica, ki o njegovi pritožbi ne bi smela odločati, s tem pa se je seznanil šele, ko je prejel odločitev višjega sodišča. Sporna sodnica je bila namreč med drugim pobudnica nasprotovanja gradnje stanovanjskega bloka nasproti svojega stanovanja, zbirala naj bi podpise stanovalcev ter zahtevala status stranke v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljena pri mariborski upravni enoti, katere vodja je bil takrat Merc. Ker ji statusa ni uspelo pridobiti, naj bi bila prizadeta v obrambi svojih pravic, zato se mu je porajal dvom o njeni nepristranskosti, je zatrjeval Merc.
Pravica do nepristranskega sodnika
A je vrhovno sodišče zavzelo stališče, da se lahko izločitev višjega sodnika zahteva le do začetka seje senata oziroma takoj, ko stranka izve za razlog izločitve. Ker Merc in njegov zagovornik nista samoiniciativno opravila poizvedb o sestavi senata (tega zakon niti ne zapoveduje) in zahtevala izločitve sodnice, čeprav naj bi to možnost imela, je vrhovno sodišče presodilo, da sta z zahtevo za izločitev zamudila. A s tako odločitvijo so kratili Merčevo ustavno pravico do sodnega varstva oziroma nepristranskega sodnika.
Po sedanji zakonski ureditvi je stranka s sestavo senata višjega sodišča seznanjena šele ob prejemu njegove odločitve, razen če se ne udeleži javne seje. Ker pa pritožbena sodišča v večini primerov odločajo na sejah brez navzočnosti strank, lahko stranke pravico do nepristranskega sodišča učinkovito uveljavljalo le, če pred odločanjem izrecno zahtevajo, da jih sodišče seznani s sestavo senata, česar pa niso dolžne storiti.
Zakon mora urediti vse bistvene prvine uresničevanja te pravice, nedvoumno opredeliti možnost pravočasne seznanitve stranke v postopku s tem, kateri sodniki odločajo o njenih pravnih sredstvih, in tako zagotoviti učinkovito uresničevanje zahteve za izločitev sodnika.
Merc se je znova znašel na sodišču pred štirimi leti zaradi nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešil kot šef oddelka za okolje in prostor mariborske upravne enote. Potem ko je s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde, mu je sodišče zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic izreklo štiri leta in dva meseca zapora (vanjo je vštelo tudi 15-mesečno kazen), naložilo 8000 evrov denarne kazni in vrnitev 41.000 evrov protipravno pridobljenega premoženja.
Ker pa sedanji zakon o kazenskem postopku nima določb, ki bi urejale seznanitev pritožnika s sestavo senata, v tem delu ni skladen z ustavo. Posledično je ustavno sodišče razveljavilo odločitev vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo Merčevo zahtevo za varstvo zakonitosti, zakonodajalcu pa naložilo, da v enem letu odpravi neskladnost z ustavo. Do takrat pa bodo morala višja sodišča pred odločanjem o pritožbi na zahtevo stranke to obvestiti o poimenski sestavi senata.
