»TO JE ŠKANDAL ZA DRŽAVO«
Kazen za ubitega sina izborili šele starši
Tržačan Michele Puissa obsojen po zasebnem kazenskem pregonu. Za tega sta se Matešićeva odločila po tem, ko so ga na okrožnem sodišču oprostili krivde za smrt 18-letnega Marka Matešića.
Odpri galerijo
17. septembra 2015 nekaj minut čez osmo zvečer se je v Srgaših pri Kopru zgodila prometna nesreča, v kateri je življenje izgubil komaj 18-letni Marko Matešić. Ubil ga je 52-letni Tržačan Michele Puissa, ki je med vožnjo od Dragonje proti Kopru naredil tri velike prekrške, te so Marka stale življenje; prehiteval je prek polne črte, v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost 50 kilometrov na uro, je vozil celo 73 kilometrov na uro ter zapeljal na zaporno površino in tam trčil v voznika skuterja, ki se je hotel vključiti na cesto proti Dragonji. Matešić je dobrih sedem ur po nesreči zaradi hudih poškodb umrl v izolski bolnišnici.
Za Ljiljano in Mirka Matešića, ki sta izgubila edinega otroka, se je začela dolgoletna nočna mora. Policisti so Puisso ovadili, a je državno tožilstvo od pregona odstopilo, užaloščenim staršem je tako še država zadala udarec. Prodala sta, kar sta imela, vzela več kreditov, ki jih bosta odplačevala še leta, da sta lahko sama kazensko preganjala povzročitelja nesreče. Nov udarec države je sledil pred dobrim letom, ko je okrožno sodišče v Kopru ugotovilo, da je obtoženi res prehiteval avtodom, vozil je prehitro in po površini, kjer sicer res ne bi smel, a hkrati navedlo, da zaradi zmanjšane vidljivosti, avtodom da mu je zakrival pogled, za nesrečo ne more biti kriv. Sodišče ga je oprostilo.
Zaradi časovne oddaljenosti senat pri izreku kazni ni upošteval, da je bil obtoženi leta 2010 v Italiji kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola in je zato v hišnem zaporu preživel mesec in dvajset dni. Je pa dejstvo, navaja sodišče, da je po izreku sodbe prvostopenjskega sodišča prišlo do novih okoliščin. Puissa je namreč natanko šest mesecev po tem, ko je bil oproščen, na isti cesti, kjer je umrl Marko, spet povzročil hudo prometno nesrečo. Pod vplivom alkohola, neuradno naj bi imel v krvi 1,1 promila, je z motorjem trčil v prometni znak. Trk je bil tako silovit, da mu je pod kolenom odtrgalo nogo. Policisti so takrat ugotovili, da za vožnjo motorja, ki je bil neregistriran, ni imel vozniškega dovoljenja. Je pa sodišče pri izreku kazni upoštevalo, da je utrpel trajno telesno poškodbo noge, ta okoliščina pa bi morala, v primeru, da bo še voznik v cestnem prometu, »pozitivno vplivati nanj«.
Staršem največ pomeni ugotovitev, da njihov sin za nesrečo ni kriv: »Prvič po Markovi smrti sva začutila nekaj veselja. Pet let neprespanih noči in stroškov je za nama, nikoli naju nihče ni vprašal, ali bova zmogla vse to breme. Tožilec, ki je odstopil od pregona, in okrožna sodnica, ki je obtoženega oprostila, sta nama odpirala nove rane,« nam je v solzah povedala mati. »Poleg tega sta obtoženi in zagovornik Bojan Pečnik ves čas postopka krivdo valila na Marka in obtoženega prikazovala kot žrtev. »Ni pokazal obžalovanja,« o povzročitelju nesreče pravi Matešićeva in spomni, kar smo videli na lastne oči, Puissa je na eni od obravnav zakinkal. Sožalja jim ni izrekel, povedo starši. Sina jim nič ne more vrniti, kljub hudemu razočaranju pa so veseli, da so z odvetnikom Zormanom višjemu sodišču dokazali, da je Puissa nevaren sebi in drugim: »Ubil nama je edinega otroka.«
Zakreditirala sta se do grla
Za Ljiljano in Mirka Matešića, ki sta izgubila edinega otroka, se je začela dolgoletna nočna mora. Policisti so Puisso ovadili, a je državno tožilstvo od pregona odstopilo, užaloščenim staršem je tako še država zadala udarec. Prodala sta, kar sta imela, vzela več kreditov, ki jih bosta odplačevala še leta, da sta lahko sama kazensko preganjala povzročitelja nesreče. Nov udarec države je sledil pred dobrim letom, ko je okrožno sodišče v Kopru ugotovilo, da je obtoženi res prehiteval avtodom, vozil je prehitro in po površini, kjer sicer res ne bi smel, a hkrati navedlo, da zaradi zmanjšane vidljivosti, avtodom da mu je zakrival pogled, za nesrečo ne more biti kriv. Sodišče ga je oprostilo.
5 let sta Matešićeva vztrajala v svojem boju.
Pred dnevi pa je višje sodišče v Kopru staršem vendarle namenilo zadoščenje. Puissa je kriv, ker je povzročil prometno nesrečo iz malomarnosti, zaradi Markove smrti ga je obsodilo na dve leti in pol zapora in mu za eno leto prepovedalo vožnjo motornega vozila B-kategorije. Ni šlo za zmanjšano vidljivost, je o zmoti prvostopenjskega sodišča odločilo višje sodišče, ta pojem se namreč nanaša na meglo, dež, sneženje, nočni čas in podobne okoliščine. Vreme pa je bilo kritičnega dne jasno. Čeprav je označba za nedovoljeno prehitevanje znana vsakomur, ki je pridobil vozniško dovoljenje, je vozil na slepo, je odločilo drugostopenjsko sodišče. Puissa v nobenem primeru ne bi smel prehitevati, bil je zavestno malomaren, je ocenil senat višjih sodnikov v sestavi Vitomir Bohinc, Aleš Arh in Mara Bristow.
Če morajo oškodovanci sami terjati pravičnost in na podlagi zasebne kazenske tožbe celo dosežejo zaporno kazen, mi državnega tožilstva ne potrebujemo več.
Zaradi časovne oddaljenosti senat pri izreku kazni ni upošteval, da je bil obtoženi leta 2010 v Italiji kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola in je zato v hišnem zaporu preživel mesec in dvajset dni. Je pa dejstvo, navaja sodišče, da je po izreku sodbe prvostopenjskega sodišča prišlo do novih okoliščin. Puissa je namreč natanko šest mesecev po tem, ko je bil oproščen, na isti cesti, kjer je umrl Marko, spet povzročil hudo prometno nesrečo. Pod vplivom alkohola, neuradno naj bi imel v krvi 1,1 promila, je z motorjem trčil v prometni znak. Trk je bil tako silovit, da mu je pod kolenom odtrgalo nogo. Policisti so takrat ugotovili, da za vožnjo motorja, ki je bil neregistriran, ni imel vozniškega dovoljenja. Je pa sodišče pri izreku kazni upoštevalo, da je utrpel trajno telesno poškodbo noge, ta okoliščina pa bi morala, v primeru, da bo še voznik v cestnem prometu, »pozitivno vplivati nanj«.
To je škandal za državo
»Ne spomnim se, da bi bil v Sloveniji kdo obsojen na kazen zapora po zasebni kazenski obtožbi, morda za kakšnih 15 dni, a ne na večletno zaporno kazen,« nam je o sodbi povedal odvetnik oškodovancev Marko Zorman. »Če morajo oškodovanci sami terjati pravičnost in na podlagi zasebne kazenske tožbe celo dosežejo zaporno kazen, mi državnega tožilstva ne potrebujemo več. To je škandal za državo. Tožilstvo je zanemarilo javni interes, ki ga zastopa, hkrati pa na prizadete starše prevalilo veliko breme in delo.« Prepričan je, da nekdo ni opravil svojega dela, pa bi ga moral, in za to tudi odgovarjati. »To pomeni, da je tam nekaj zelo hudo narobe. Včasih se preganja kurje tatove, za smrtne žrtve pa nič, smrt so ignorirali,« pravi odvetnik in doda, da je kazen sicer simbolna.
Staršem največ pomeni ugotovitev, da njihov sin za nesrečo ni kriv: »Prvič po Markovi smrti sva začutila nekaj veselja. Pet let neprespanih noči in stroškov je za nama, nikoli naju nihče ni vprašal, ali bova zmogla vse to breme. Tožilec, ki je odstopil od pregona, in okrožna sodnica, ki je obtoženega oprostila, sta nama odpirala nove rane,« nam je v solzah povedala mati. »Poleg tega sta obtoženi in zagovornik Bojan Pečnik ves čas postopka krivdo valila na Marka in obtoženega prikazovala kot žrtev. »Ni pokazal obžalovanja,« o povzročitelju nesreče pravi Matešićeva in spomni, kar smo videli na lastne oči, Puissa je na eni od obravnav zakinkal. Sožalja jim ni izrekel, povedo starši. Sina jim nič ne more vrniti, kljub hudemu razočaranju pa so veseli, da so z odvetnikom Zormanom višjemu sodišču dokazali, da je Puissa nevaren sebi in drugim: »Ubil nama je edinega otroka.«