Kdo je kriv za smrt turistke v raftu v Savi?

Na kranjskem okrožnem sodišču je danes potekal predobravnavni narok zaradi nesreče z raftom, v kateri je junija 2019 na območju Radovljice umrla indijska turistka. Tožilstvo blejskemu podjetju Funturist, vodji podjetja in voditelju čolna očita kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Obdolžena krivdo zanikata.

Obtožnico je predstavil tožilec z oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Primož Suknaič, saj je prvoobtoženi Aljoša Horvat policist, očitano kaznivo dejanje pa se je zgodilo v njegovi popoldanski dejavnosti. Horvat je namreč odgovorna oseba podjetja Funturist, ki je 2. junija 2019 za osem turistov iz Indije organiziralo spust po Savi, ki se je končal tragično.

Kot je povedal Suknaič, je Horvat povzročil nevarnost za življenje ljudi iz malomarnosti, s tem ko je vodenje čolna naročil takrat še študentu, danes pa kineziologu Žanu Mekini, čeprav je vedel, da ta ni opravil izpita za vodenje rafta ter izpita za reševanje iz vode za športne dejavnosti in dejavnosti v prostem času na divjih vodah, ki je tudi pogoj za usposabljanje za voditelja rafta.

Prav tako omenjenega tečaja ni opravil niti spremljevalec na čolnu, v raftu pa bi moral biti prisoten vsaj en reševalec, usposobljen za reševanje iz divjih voda, je izpostavil tožilec. Horvatu očita tudi, da ni poskrbel za ustrezno reševalno opremo, saj bi morali potniki, med katerimi sta bili dve indijski družini s petletnima otrokoma, imeti rešilne jopiče, in ne zgolj vzgonskih pripomočkov.

Suknaič je prepričan, da se je Horvat zavedal, da je spust rafta po narasli Savi na območju med Šobcem in Globokim nevaren, ter da bi moral zagotoviti vodnika z opravljenimi vsemi izpiti in dovolj znanja za primere nevarnih situacij, ki se lahko pojavijo.

Potniki brez rešilnega jopiča

Mekini pa tožilec očita, da kot vodnik ni poskrbel, da bi imeli vsi potniki v raftu, kjer so bili tudi neplavalci in slabi plavalci, rešilni jopič. Poleg tega je zapeljal čez brzice in s tem po Suknaičevem mnenju zavestno povzročil nevarno situacijo, ogrozil varnost potnikov ter lahkomiselno mislil, da bo nesrečo lahko preprečil.

Opustitev dolžnega ravnanja obeh obdolženih je po navedbah tožilca imelo za posledico nesrečo s smrtno žrtvijo. Mekini rafta na brzicah ni uspelo obvladati, raft je trčil v skalo in se nagnil, potniki pa so popadali v deročo vodo. 34-letni Indijki se ni uspelo rešiti in jo je tok vode z glavo navzdol odnesel 600 metrov niže do vasi Mišače, kjer sta jo neodzivno iz vode spravila dva krajana in jo oživljala do prihoda reševalcev.

Reševalci so jo s helikopterjem prepeljali v ljubljanski univerzitetni klinični center, kjer pa je zaradi večorganske odpovedi po utopitvi in po sekundarnem srčnem zastoju umrla. Kot je navedel Suknaič zelo verjetno ne bi umrla, če bi imela rešilni jopič, ki bi jo na vodi obrnil na hrbet.

Prav vprašanje rešilnih jopičev bo, kot kaže, eno izmed osrednjih elementov sojenja. Horvatova odvetnica Anka Kozamernik je namreč kot dokaz v spis vložila dokumentacijo o uporabljenih plovnih pripomočkih, ki so po podatkih trgovca opredeljeni kot ustrezni rešilni jopiči. »Torej je bil raft opremljen ustrezno in v skladu s splošno prakso,« je poudarila odvetnica.

Obdolžena krivde za očitana kazniva dejanja na današnjem predobravnavnem naroku nista priznala, k zagovoru pa bosta pozvana na začetku glavne obravnave, katerega datum sodnica Nina Prosen še ni določila. Obdolžena v kazenskem postopku zavračata tudi premoženjskopravni zahtevek, ki sta ga za duševne bolečine ob smrti žene in matere vložila mož ter mladoletna hči pokojne. Od obdolženih terjata po 35.000 in 32.000 evrov. V teku je že pravda, v kateri se ugotavlja temelj odgovornosti.