TRAGIČNA ZGODBA
Ker Cirila ni nehala vpiti, jo je Franc zadušil
Franca Hlastana iz Notranjih Goric zlomil pekel z ženo Cirilo. Zadušil jo je z vzglavnikom, a je obtožen nenačrtovanega uboja.
Odpri galerijo
NOTRANJE GORICE – Ni dvoma, da je 57-letni Franc Hlastan umoril svojo 48-letno ženo, navsezadnje je to priznal že 3. decembra lani med klicem na 113, ko je operaterju okrog tretje ure popoldne zaupal, da je nekaj minut prej vzel življenje Cirili Hlastan Ribič. Ob 14.45 jo je namreč v spalnici družinske hiše porinil na posteljo, ji z eno roko čez obraz pritiskal vzglavnik, ovit v PVC-vrečko, jo z drugo držal za vrat ter se s koleni opiral na njena ramena, da se mu ni mogla ubraniti. Umrla je zaradi popolne zapore nosu in ust, torej zadušitve.
Policisti so ga ovadili najhujšega kaznivega dejanja zoper življenje in telo, to je umora (zagroženih od 15 do 30 let zapora). Kot se je izkazalo, se mu mati njunih sinov, tedaj starih 18 in 21 let, tudi sicer ni mogla upirati, saj je bila zaradi kombinacije zaužitega alkohola in uspavala sanval skoraj popolnoma omamljena. Toda organi pregona so po končani sodni preiskavi v nedavno vloženi obtožbi sporočili, da ga odslej preganjajo po milejšem členu kazenskega zakonika, torej zaradi uboja (od pet do 15 let zapora).
Obdolženec se bo do pravnomočnega konca sodnega postopka branil s prostosti. Zaradi ponovitvene nevarnosti je bil v priporu do 25. februarja, nato pa je bilo v pomoč njegovi obrambi tudi izvedensko mnenje psihiatra, da ne obstaja realna nevarnost, da bi, če bi bil na prostosti, ponovil kaznivo nasilno dejanje ali predstavljal nevarno in konkretno nevarnost za zdravje in življenje soljudi. Sodišče mu je zato ukrep pripora odpravilo.
Večkrat naj bi se poskušala s pomočjo strokovnjakov izviti iz primeža odvisnosti, toda vselej neuspešno. Nazadnje so jo zdravili na enoti za zdravljenje odvisnosti na Poljanskem nasipu. S Francem sta bila za usodni dan dogovorjena, da jo okrog poldneva odpelje na pregled, ko se je zjutraj prebudil, pa je ni bilo doma. Kot je pripovedoval pozneje, se je v zelo slabem stanju vrnila šele po poldnevu, takoj znova odšla in okrog dveh prišla s steklenicami piva v rokah. Napotila se je v spalnico, nenadoma pa je začela vpiti. V stanju, v katerem je bila tudi tedaj, naj bi imela že prej pogoste izpade histerije, ker pa jo domači niso mogli pomiriti, so že večkrat klicali policijo.
Otroka sta pričala, da oče ni bil nikoli nasilen do matere, ves čas naj bi si prizadeval le za njeno ozdravitev, jo spodbujal in jo vozil v ustrezne ustanove. Življenje z njo pa naj bi bilo hudo, še posebno zadnjih šest let, ko so preprosto nehali živeti kot družina. Zaradi svoje odvisnosti naj bi nad njimi izvajala psihično nasilje, kričala, razbijala ter v njih metala vse, kar ji je prišlo pod roke. Znašli so se v veliki denarni stiski, saj naj bi ves družinski denar zapravila za alkohol in tablete, kupovala naj bi jih tudi na črnem trgu. Tudi oče pa naj bi se zadnje čase spremenil, skoraj nič več ni jedel, deloval je odsotno, znova je začel kaditi. Zdaj je torej Franc Hlastan nepravnomočno obtožen nenačrtovanega uboja, sodili mu bodo na ljubljanskem okrožnem sodišču.
Policisti so ga ovadili najhujšega kaznivega dejanja zoper življenje in telo, to je umora (zagroženih od 15 do 30 let zapora). Kot se je izkazalo, se mu mati njunih sinov, tedaj starih 18 in 21 let, tudi sicer ni mogla upirati, saj je bila zaradi kombinacije zaužitega alkohola in uspavala sanval skoraj popolnoma omamljena. Toda organi pregona so po končani sodni preiskavi v nedavno vloženi obtožbi sporočili, da ga odslej preganjajo po milejšem členu kazenskega zakonika, torej zaradi uboja (od pet do 15 let zapora).
Ni se mogla rešiti odvisnosti
Tako se je odločila tožilka Petra Ferdin, ko je prisluhnila izpovedim osumljenca, prič in izvedencev in med katerimi se je izkazalo, da Hlastanu res ne gre očitati, da je kaznivo dejanje storil na način, ki bi izkazoval posebno zahrbtnost, zvijačnost, pretkanost, goljufivost ali dvoličnost, kar bi bili zakonski znaki umora.
250
gramov sanvala naj bi zaužila vsak dan.
gramov sanvala naj bi zaužila vsak dan.
Obdolženec se bo do pravnomočnega konca sodnega postopka branil s prostosti. Zaradi ponovitvene nevarnosti je bil v priporu do 25. februarja, nato pa je bilo v pomoč njegovi obrambi tudi izvedensko mnenje psihiatra, da ne obstaja realna nevarnost, da bi, če bi bil na prostosti, ponovil kaznivo nasilno dejanje ali predstavljal nevarno in konkretno nevarnost za zdravje in življenje soljudi. Sodišče mu je zato ukrep pripora odpravilo.
Zgodba, ki je privedla do tragedije, pa je zelo žalostna. Cirila, karierno uspešna doktorica znanosti z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer je delala kot nacionalni ekspert s področja javnega zdravja, naj bi že pred davnimi leti zapadla v svet uživanja alkohola in uspaval. Sanvale naj bi denimo jemala v tako enormnih količinah, da so postali hipnotiki, če ne že celo droge; vsak dan več kot sto miligramov, povprečno celo okrog 250, kar več kot odločno presega največji priporočljivi dnevni odmerek, ki je pri 10 miligramih.
Med njenim vpitjem sem se v nekem trenutku zlomil.
Večkrat naj bi se poskušala s pomočjo strokovnjakov izviti iz primeža odvisnosti, toda vselej neuspešno. Nazadnje so jo zdravili na enoti za zdravljenje odvisnosti na Poljanskem nasipu. S Francem sta bila za usodni dan dogovorjena, da jo okrog poldneva odpelje na pregled, ko se je zjutraj prebudil, pa je ni bilo doma. Kot je pripovedoval pozneje, se je v zelo slabem stanju vrnila šele po poldnevu, takoj znova odšla in okrog dveh prišla s steklenicami piva v rokah. Napotila se je v spalnico, nenadoma pa je začela vpiti. V stanju, v katerem je bila tudi tedaj, naj bi imela že prej pogoste izpade histerije, ker pa jo domači niso mogli pomiriti, so že večkrat klicali policijo.
Franc je odšel v spalnico, stala naj bi ob postelji in kričala, da ne bo šla na pregled. »Med njenim vpitjem pa sem se v nekem trenutku zlomil, to je bila posledica dogajanja celotnega tedna.« Potem je v osebni stiski storil, kar je. V času zločina je bil doma mlajši sin, Franc ga je s solznimi očmi takoj po storjenem uboju poslal k starejšemu v službo, ko je odšel, pa je poklical policijo.
Otroka sta pričala, da oče ni bil nikoli nasilen do matere, ves čas naj bi si prizadeval le za njeno ozdravitev, jo spodbujal in jo vozil v ustrezne ustanove. Življenje z njo pa naj bi bilo hudo, še posebno zadnjih šest let, ko so preprosto nehali živeti kot družina. Zaradi svoje odvisnosti naj bi nad njimi izvajala psihično nasilje, kričala, razbijala ter v njih metala vse, kar ji je prišlo pod roke. Znašli so se v veliki denarni stiski, saj naj bi ves družinski denar zapravila za alkohol in tablete, kupovala naj bi jih tudi na črnem trgu. Tudi oče pa naj bi se zadnje čase spremenil, skoraj nič več ni jedel, deloval je odsotno, znova je začel kaditi. Zdaj je torej Franc Hlastan nepravnomočno obtožen nenačrtovanega uboja, sodili mu bodo na ljubljanskem okrožnem sodišču.
Tragična zgodbaHlastanov odvetnik Benjamin Peternelj nam je potrdil, da je te dni prejel obtožbo proti klientu, podrobnosti iz nje noče komentirati, pripomni pa, da se je potrdila teza obrambe, da pri vsem skupaj nikakor ni moglo iti za umor. »Šlo je za tragično zgodbo, ki naj bi pripeljala do storjenega kaznivega dejanja. Pričakujem pa, da bo tožilstvo tudi v nadaljnjem postopku prepoznalo pomembne okoliščine dogodkov v tej zadevi.«