HUDE OBTOŽBE
Kirurg zanika podkupnino
Erik Brecelj prepričan, da je šlo pri obtožbah podkupovanja za izsiljevanje njegove žene sodnice.
Odpri galerijo
Brecelj pravi, da ni dneva, da ga ne bi klicali in prosili, naj koga pregleda. Fotografija je simbolična. FOTO: Leon Vidic
Kirurg Erik Brecelj je zanikal, da bi za hitrejšo obravnavno onkološke bolnice prejel podkupnino, in ocenil, da je pri obtožbah podkupovanja šlo za izsiljevanje njegove žene sodnice, ki je enemu od obtoženih sodila v drugi zadevi.
S pričanjem Breclja se je včeraj na okrožnem sodišču v Ljubljani nadaljevalo sojenje v aferi preskakovanja čakalnih vrst v zdravstvu. Iztok Požar je na predobravnavnem naroku namreč priznal, da je prvoobtoženemu in zaposlenemu v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Urošu Smiljiću plačal 20.000 evrov za to, da bi njegovi hudo bolni partnerici uredil hitrejšo operacijo in zdravljenje raka pri Breclju. Sodišče je Požarju januarja 2019 izreklo pogojno zaporno kazen.
Brecelj, zaposlen na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je v pričanju pojasnjeval, kako je potekala obravnava in zdravljenje pokojne bolnice. Po operaciji v Bolnišnici dr. Petra Držaja jo je kirurg iz UKC Ljubljana naročil na pregled v onkološki inštitut, tam so ugotovili, da je bolezen zelo hitro napredovala. Kot je dejal, je tako hitro poslabšanje v svoji karieri videl samo še enkrat. To je bil po Brecljevih besedah tudi razlog, zakaj so bile vse preiskave opravljene tako hitro, v nekaj dneh, in ne podkupnina, ki naj bi jo dobil. Poleg tega so jo na vse preiskave naročali drugi, ne on, je še poudaril.
Prav tako po Brecljevih besedah ni bil zaradi podkupnine pred operacijo izpuščen konzilij, kot je trdil Požar. Ta je tudi trdil, da je bila zaradi podkupnine njegova partnerica sama v sobi, kar pa po kirurgovih besedah glede na podatek v evidencah inštituta ne drži. Sicer pa je po Brecljevih besedah »roko nad njenim zdravljenjem držala teta«, nekdanja zaposlena na onkološkem inštitutu in aktivna v društvih onkoloških bolnikov. Nenavadno se mu je zdelo, da pri obravnavah nikoli ni zasledil njenega partnerja; v medicinski dokumentaciji, v katero beležijo tudi, kdo je bolnika spremljal, je prva omemba moža šele leto po začetku zdravljenja.
Po oceni Breclja je šlo za izsiljevanje njegove žene, ki je sodila v kazenski zadevi, v katero je bil vpleten Požar, v upanju, da bi ga oprostila. To sta Brecelj in njegova žena tudi prijavila policiji, žena pa se je izločila iz postopka.
Brecelj Smiljića sicer pozna več let, spoznal ga je v parku pred onkološkim inštitutom. Ne spomni se, da bi Smiljić posredoval glede te bolnice, je pa po obtožbah o podkupovanju Brecelj pri drugih bolnikih, ki jih je Smiljić pripeljal k njemu, »zelo na trdo prijel«, ali so mu za to dali denar. Ob teh vprašanjih so bili bolniki po njegovih besedah zelo razočarani in so to tudi zanikali. Kot je še pojasnil, ni dneva, da ga ljudje ne bi klicali in prosili, naj koga pregleda.
V javnosti je zgodba o domnevnem preskakovanju čakalnih vrst zakrožila v začetku oktobra 2016. Slabi dve leti pozneje je specializirano tožilstvo spisalo obtožnico, v kateri Smiljiću očita sprejemanje podkupnine v zameno za ureditev zdravniške obravnave mimo uradne čakalne vrste, več osebam pa podkupovanje.
S pričanjem Breclja se je včeraj na okrožnem sodišču v Ljubljani nadaljevalo sojenje v aferi preskakovanja čakalnih vrst v zdravstvu. Iztok Požar je na predobravnavnem naroku namreč priznal, da je prvoobtoženemu in zaposlenemu v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Urošu Smiljiću plačal 20.000 evrov za to, da bi njegovi hudo bolni partnerici uredil hitrejšo operacijo in zdravljenje raka pri Breclju. Sodišče je Požarju januarja 2019 izreklo pogojno zaporno kazen.
Brecelj, zaposlen na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je v pričanju pojasnjeval, kako je potekala obravnava in zdravljenje pokojne bolnice. Po operaciji v Bolnišnici dr. Petra Držaja jo je kirurg iz UKC Ljubljana naročil na pregled v onkološki inštitut, tam so ugotovili, da je bolezen zelo hitro napredovala. Kot je dejal, je tako hitro poslabšanje v svoji karieri videl samo še enkrat. To je bil po Brecljevih besedah tudi razlog, zakaj so bile vse preiskave opravljene tako hitro, v nekaj dneh, in ne podkupnina, ki naj bi jo dobil. Poleg tega so jo na vse preiskave naročali drugi, ne on, je še poudaril.
Erik Brecelj je prvoobtoženega Uroša Smiljića spoznal v parku pred onkološkim inštitutom. FOTO: Voranc Vogel
Prav tako po Brecljevih besedah ni bil zaradi podkupnine pred operacijo izpuščen konzilij, kot je trdil Požar. Ta je tudi trdil, da je bila zaradi podkupnine njegova partnerica sama v sobi, kar pa po kirurgovih besedah glede na podatek v evidencah inštituta ne drži. Sicer pa je po Brecljevih besedah »roko nad njenim zdravljenjem držala teta«, nekdanja zaposlena na onkološkem inštitutu in aktivna v društvih onkoloških bolnikov. Nenavadno se mu je zdelo, da pri obravnavah nikoli ni zasledil njenega partnerja; v medicinski dokumentaciji, v katero beležijo tudi, kdo je bolnika spremljal, je prva omemba moža šele leto po začetku zdravljenja.
Po oceni Breclja je šlo za izsiljevanje njegove žene, ki je sodila v kazenski zadevi, v katero je bil vpleten Požar, v upanju, da bi ga oprostila. To sta Brecelj in njegova žena tudi prijavila policiji, žena pa se je izločila iz postopka.
Brecelj Smiljića sicer pozna več let, spoznal ga je v parku pred onkološkim inštitutom. Ne spomni se, da bi Smiljić posredoval glede te bolnice, je pa po obtožbah o podkupovanju Brecelj pri drugih bolnikih, ki jih je Smiljić pripeljal k njemu, »zelo na trdo prijel«, ali so mu za to dali denar. Ob teh vprašanjih so bili bolniki po njegovih besedah zelo razočarani in so to tudi zanikali. Kot je še pojasnil, ni dneva, da ga ljudje ne bi klicali in prosili, naj koga pregleda.
V javnosti je zgodba o domnevnem preskakovanju čakalnih vrst zakrožila v začetku oktobra 2016. Slabi dve leti pozneje je specializirano tožilstvo spisalo obtožnico, v kateri Smiljiću očita sprejemanje podkupnine v zameno za ureditev zdravniške obravnave mimo uradne čakalne vrste, več osebam pa podkupovanje.
